Novak Đoković je v nedeljo po petih nizih premagal Rogerja Federerja in si tako izboril že peto wimbledonsko zmago in 16. zmago na turnirjih za grand slam. Človek, ki je zgled številnim mladim, pa tudi starejšim, saj je s svojo vegansko in brezglutensko dieto naredil za zdravo prehranjevanje na Balkanu več kot katerakoli javnozdravstvena akcija, pa je v mednarodnem teniškem svetu le redko tisti, za katerega navijajo množice. Tako je bilo tudi na nedeljskem finalu v Wimbledonu, ko je bilo občinstvo več kot očitno na strani švicarskega državljana Rogerja Federerja. To je opazil tudi pet let mlajši Đoković, ki je na novinarski konferenci po zmagi dejal, da upa, da bo čez pet let tudi sam slišal podobno navijanje s tribun, kot ga je bil deležen 37-letni Federer.
V nedeljo je bilo namreč očitno, da so za Srba navijali le tisti, ki so sedeli v njegovi loži, medtem ko je preostanek občinstva celo glasno neodobraval, ko se je Đoković znesel nad mikrofonom ob igrišču. Številni so tako prepričani, da je Đoković ultimativni teniški antijunak, del njegove motivacije pa naj bi izhajal tudi iz tega, da pokaže nenaklonjenemu občinstvu, iz kakšnega testa je. Oziroma po domače: iz inata.
Sveta trojica tenisa
Novak Đoković je najmlajši med tremi trenutnimi velikani tenisa: Federer in Nadal sta od njega starejša pet oziroma eno leto, vsi trije pa so si skupaj priborili 54 lovorik turnirjev velike četverice, med drugim vseh zadnjih enajst. In medtem ko Nadal in Federer žanjeta naklonjenost zaradi svojih spektakularnih potez, je Đoković tisti, ki zmaguje zaradi vztrajnosti, postopnega izčrpavanja nasprotnika in nabiranja točk na podlagi konsistentne igre.
Ali bo Srb na lestvici najboljših vseh časov prehitel Nadala in Federerja, za zdaj ostaja odprto vprašanje. Trenutno velja za 40. najuspešnejšega tenisača vseh časov, tretjega najuspešnejšega med aktivnimi igralci, oziroma petega, če upoštevamo še rezultate Serene in Venus Williams. Po zadnji zmagi v Wimbledonu za Federerjem zaostaja le še štiri naslove turnirjev velike četverice, za Nadalom le še dva, glede na to, da je dobil štiri od zadnjih petih turnirjev, pa sta tako forma in starost na Srbovi strani. Kot je dejal njegov nekdanji trener Boris Becker, se je tekma uradno začela, vprašanje pa je, kako bo Đoković znal tudi v prihodnosti presegati nenaklonjenost občinstva.
Kako se pretvarjati, da te imajo radi
Kot je priznal po nedeljskem peturnem finalu, se je vendarle moral psihološko spopasti tudi z občinstvom, ki je več kot očitno navijalo za Federerja. Dvoboj, ki velja za najdaljšega v 133-letni zgodovini turnirja, je dobil tudi tako, da si je v glavi predstavljal, da občinstvo takrat, ko vzklika Roger, dejansko govori Novak. »Vem, sliši se trapasto, ampak tako pač je. Prepričal sem se, da je tako, pa še podobno se sliši – Roger, Novak,« je povedal po tekmi z nasmeškom na obrazu. Čeprav bi o podobnosti imen lahko razpravljali, pa je jasno, da je Đoković mojster psihološkega boja.
Tega naj bi obvladal predvsem po letu 2011, ko se je začel ukvarjati z jogo, meditacijo in tehnikami čuječnosti. Njegova psihološka moč naj bi izhajala iz dejstva, da se lahko osredotoči na sedanji trenutek, saj le tako lahko premaga občutke manjvrednosti, ki jih je v preteklosti čutil ob prisotnosti Federerja in Nadala.
Za uspeh potrebuje tekmece
Kot je povedal po finalu Wimbledona, je celotno tekmo odigral na zadnji nogi oziroma v obrambni drži, saj je bilo jasno, da igro diktira Federer. In tako kot se je že izkazalo v preteklosti, je bila odločilna Đokovićeva trma, psihološka stabilnost, s katero je konsistentno branil Federerjeve napade in izkoriščal njegove majhne napake.
Čeprav sta Nadal in Federer Đokovićeva huda tekmeca, se zdi, da je rivalstvo med trojico nujno za njihov napredek. Kot je povedal Đoković, se med seboj dopolnjujejo in napredujejo, kar še dodatno dokazuje, da Srb dobro funkcionira pod pritiskom oziroma da nanj blagodejno vplivajo situacije, ko je v slabšem izhodiščnem položaju in mora zato dokazati, da lahko kljub vsem preprekam premaga nasprotnika. Upa lahko le, da bo tako dober tenisač tudi takrat, ko bo po številu naslovov premagal tako Nadala kot Federerja.
