Zdelo se je, kot da bi lahko igrala še ure in ure, a pravila so velevala drugače. Ko je v wimbledonskem finalu med Srbom Novakom Đokovićem in Švicarjem Rogerjem Federerjem po 4 urah in 48 minutah igre v petem nizu na semaforju pisalo 12:12, je namreč sledila podaljšana igra. V njej je pet let mlajši tekmec pokazal več zbranosti in se po 4 urah in 57 minutah veselil svoje pete zmage na sveti travi. »To je bil moj najbolj razburljiv finale. Rogerja spoštujem. Žal pa je nekdo moral izgubiti. Da sem se vrnil potem, ko je tekmec že imel dve žogi za zmago, je nekaj neverjetnega. Wimbledon je bil od nekdaj moj sanjski turnir in sanje so postale resničnost,« se je smejalo Novaku, ki je takoj po zmagoviti točki pojedel malce trave, nato pa poslal poljubčke ženi in hčerki, ki ga nista gledali v živo iz častne lože. To je bila že peta wimbledonska zmaga za igralca, ponosnega Srba, katerega strma pot navzgor se je začela, ko je spoznal zdravnika Igorja Četojevića, ki je hitro postavil diagnozo vzponov in padcev v njegovi karieri – celiakijo. Ko je z jedilnika odstranil vsa živila z glutenom, je Đoković postal hitrejši, eksplozivnejši, vzdržljivejši. Vse drugo je zgodovina.

Federer po porazu ni točil krokodiljih solz, kot da bi ga na neki način pričakoval, čeprav je imel pri izidu 8:7 v petem nizu na svoj servis dve žogi za zmago. »Nor dvoboj, čestitke Novaku. Kljub svojim letom se počutim super, bom pa potreboval nekaj časa, da si odpočijem, vendarle imam 37 let,« je dejal verjetno najboljši teniški igralec vseh časov, ki mu do devete turnirske zmage v Wimbledonu ni pomagala niti molitev žene Mirke. To je bil že 48. dvoboj Federerja in Đokovića v zadnjih 13 letih in 26. zmaga za slednjega.

Odigrala je dvoboj življenja

»To so bile sanje moje mame. Pri desetih letih mi je rekla, da če si želim kaj narediti v tenisu, naj zaigram v finalu Wimbledona.« so bile prve besede Simone Halep, potem ko je dvakrat s 6:2 v finalu nadigrala Američanko Sereno Williams, njun dvoboj pa je trajal vsega 56 minut. Zmagovalka 23 turnirjev za veliki slam je bila popolnoma nemočna, Romunka pa je potrebovala le 11 minut, da je v prvem nizu povedla s 4:0. »Odigrala sem dvoboj življenja,« se je smejalo prvi Romunki, ki je zmago slavila v Wimbledonu, za 27-letnico pa je to druga zmaga na turnirjih za veliki slam, potem ko je pokal visoko v zrak dvignila že lani v Parizu. »Vedela sem, da moram biti agresivna in tekmici ne smem pustiti, da ona prevzame nadzor,« je temelje zmage pokomentirala Halepova, sicer sedma nosilka, nekoč že tudi številka ena ženskega tenisa. Bila je boljša v vseh elementih igre. Na prvi servis je osvojila 83 odstotkov vseh točk, Serena le 59, je pa Američanka naredila kar 26 neizsiljenih napak, medtem ko je Romunka le tri. Na koncu se je zdelo, kot da Williamsova sploh ni pretirano razočarana, čeprav je bila pred začetkom dvoboja velika favoritka, saj je izmed zadnjih desetih medsebojnih dvobojev slavila zmago na neverjetnih devetih. »Šokiran sem, nisem si predstavljal, da lahko nekdo tako nadigra Sereno, dvoboj je bil enostranski,« je bil komentar trikratnega wimbledonskega zmagovalca Johna McEnroeja, dvakratna zmagovalka turnirjev za veliki slam Tracy Austin pa je dodala: »Neverjetni tenis Simone Halep. Od začetka do konca dvoboja je prevladovala. Uživala je, zdelo se je, da ne občuti treme, čeprav letošnje leto ni bilo ravno njeno.«

Halepova je z zmago zaslužila 2,6 milijona evrov, z dosedanjimi nagradami pa jih je že več kot 30 milijonov. Toda ni denar tisti, ki jo najbolj motivira. Želi namreč postati tako legendarna, kot je bila romunska telovadka Nadia Comaneci. »Od Comanecijeve sem se naučila, da če verjameš vase, potem lahko preskočiš prav vsako oviro. S samozavestjo lahko premagam najboljše igralke sveta,« pravi dekle, ki je profesionalno teniško pot začela s 14 leti, sprva pa je bila prepoznavna po bujnem oprsju. To ji je povzročalo tako velike težave s hrbtom, da se je še kot najstnica odločila, da si bo dala oprsje zmanjšati. Od tedaj gre njena kariera le še navzgor. »Po operaciji sem postala boljša igralka, močnejša psihično in fizično. Mnogi v meni vidijo krhko dekletce, a na igrišču sem vedno pripravljena na boj.« Tisti, ki jo poznajo, izpostavljajo muhav značaj, saj veliko menja trenerje. Daniel Dobre, s katerim sodeluje od letos, je že njen sedmi.