Pokojnih kandidatov za »obraz« novega plastificiranega bankovca za petdeset funtov je bilo veliko. Celo štirinajst. Večina je navijala za priljubljenega genialnega znanstvenika in preučevalca vesolja Stephena Hawkinga, ki je bil večino življenja zaradi bolezni motoričnega nevrona na invalidskem vozičku in je govoril s pomočjo računalnika. Izbrali pa so enega največjih genijev v britanski zgodovini Alana Turinga, ki so mu britanske oblasti naredile eno največjih krivic le zato, ker je bil homoseksualec. Proslavil se je kot genij, ki je bil, ne da bi se Britanci in svet tega zavedali, računalniški pionir. Zaslovel je kot razreševalec šifer, katerega pamet je bila življenjskega pomena za zahodne zaveznike in njihovo zmago v drugi svetovni vojni.
Bankovec za 50 funtov, ki so ga v preteklosti razglašali za »valuto skorumpiranih elit«, je zadnji od bankovcev, ki je čakal na prehod iz papirnate v plastificirano obliko. Angleška centralna banka bo ta bankovec največje vrednosti, ki ga kupci in prodajalci najmanjkrat vidijo, poslala v obtok konec leta 2021. Vsakič, ko se z njim pojaviš kjer koli, zavlada preplah, ki sproži preverjanje: je pravi ali ponarejen, saj gre za najljubši bankovec ponarejevalcev. Ob napovedi njegove plastificirane različice, ki jo bo menda skoraj nemogoče poneveriti, so Britanci izvedeli nekaj neverjetnega, glede na to, da ga tako malokrat čutijo pod prsti ali vidijo. V obtoku je namreč 344 milijonov bankovcev za petdeset funtov, kar je nič manj kot 17,2 milijarde funtov. Ni treba biti genij za ugotovitev, da jih je zelo veliko v davčnih oazah.
Tragičen konec heroja in genija
Alan Turing je bil v prvi vrsti genialni matematik, katerega pamet in delo sta imela orjaški vpliv na današnji način življenja, ki si ga ne predstavljamo brez računalnikov. Imajo ga za očeta računalniške znanosti in umetne inteligence. Bil je tudi heroj druge svetovne vojne in je s svojim edinstvenim umom pospešil zmago zavezniških sil nad nacistično Nemčijo, ker je bil edini sposoben razvozlati šifre nemške vojne mornarice, sestavljene z znamenito električno napravo za šifriranje sporočil Enigma, ki jo je uporabljala nemška vojska med drugo svetovno vojno. Manj znana je Turingova vloga pri razvoju prvih računalnikov, bolj znano pa je njegovo tragično življenje, čeprav je že leta 1936, star komaj 24 let, napisal znanstveni esej o »računalniških številkah«, v katerem je napovedal pojav računalnikov. Napisal je, da gre le za priokus in senco tega, kar prihaja v prihodnosti. Njegov edini problem je bil, da je bil homoseksualec. Leta 1952 so ga aretirali zaradi razmerja z devetnajstletnim moškim iz Manchestra ter ga obtožili in obsodili »velike nedostojnosti«. Del te obsodbe je bila tudi »kemična kastracija«. Dve leti kasneje, leta 1954, je naredil samomor.
Pomiloščen 61 let po samomoru
Zveni neverjetno, vendar je bil šele pred šestimi leti, leta 2013, posmrtno s »kraljevo pomilostitvijo« oproščen obsodbe iz leta 1952. To, da si je kljub vsej svoji genialnosti in zaslugam v drugi svetovni vojni šele zdaj »zaslužil« biti obraz na britanskem bankovcu, naj bi sporočalo, kako zelo se je spremenila britanska družba. Leta 1952 je bil aretiran, obtožen in obsojen na kemično kastracijo le zato, ker je imel homoseksualno razmerje. Nekdanji manchestrski poslanec v britanskem parlamentu in gejevski aktivist John Leech, ki se je veliko let bojeval za Turingovo pomilostitev, pravi, da je njegov obraz na novem bankovcu za 50 funtov »primeren in dobrodošel poklon resničnemu manchestrskemu heroju«. Verjetno pa je bolj pomembno, da to dejanje opozarja, da sta Britanija in svet zaradi sovraženja drugačnosti veliko prezgodaj izgubila tako genialnega človeka, kot je bil Alan Turing. Ko je naredil samomor, je imel komaj 42 let. Na novem bankovcu bo Turingova fotografija, posneta leta 1951, leto preden je oblast zaradi njegove spolne usmerjenosti tako surovo obračunala z njim.
