»V nasprotju z mednarodnim pravom so tri iranska plovila poskušala ovirati prehod trgovske ladje British Heritage skozi Hormuško ožino,« je danes zjutraj sporočilo britansko obrambno ministrstvo in hkrati navedlo, da je v sredinem incidentu posredovala njihova fregata HMS Montrose, ki je vplula med iranske patruljne čolne in tanker pod zastavo otoka Man.
Besedna opozorila so zadostovala, da so se iranska plovila, ki naj bi pripadala revolucionarni gardi, umaknila, vse skupaj pa se je po poročanju britanskih časnikov dogajalo v Perzijskem zalivu v mednarodnih vodah med otoki Veliki in Mali Tunb ter Abu Musa, ki jih nadzoruje Iran in si jih lasti kot del province Hormozgan v teritorialnem sporu z Združenimi arabskimi emirati. Gre za del zaliva, kjer je v sicer plitvem morju mogoča plovba velikih ladij pred vstopom v Hormuško ožino in izhodom v Indijski ocean.
Iran je zavrnil trditve o oviranju plovbe kot »ničvredne«. »Očitno je britanski tanker odplul,« je za agencijo Fars dejal zunanji minister Džavad Zarif in dodal, da s takimi obtožbami London poskuša ustvarjati napetost. Reuters je o incidentu poročal še pred uradnim sporočilom britanskega ministrstva, in sicer z navajanjem neimenovanega vira v Pentagonu, ki naj bi dejal, da je posadka britanske fregate proti iranskim čolnom ob radijskih opozorilih usmerila tudi orožje in so vsiljivci nemudoma izginili. Uradno pa je danes tiskovni predstavnik ameriškega centralnega poveljstva Bill Urban dejal, da »grožnje mednarodni svobodni plovbi zahtevajo mednarodno rešitev«.
Poskus povračilnega zajetja?
Britanske obtožbe o oviranju njihovega tankerja, ki jih je danes zavrnilo tudi poveljstvo iranske revolucionarne garde, so sledile njihovemu zasegu iranskega tankerja Grace 1 pred Gibraltarjem pred tednom dni z utemeljitvijo, da krši naftni embargo proti Siriji, sprejet s strani Evropske unije. Teheran je zagrozil s protiukrepi, iranski predsednik Hasan Ruhani pa je Londonu prek uradne tiskovne agencije IRNA sporočil, da je pobudnik negotovosti in bo čutil njene posledice. Bolj konkreten je bil Mohsen Rezai, vodja iranske revolucionarne garde med iraško-iransko vojno, ki je prejšnji petek dejal, da če Anglija ne bo izpustila iranskega tankerja, je iranska dolžnost odgovoriti z zasegom angleškega.
Prav med omenjeno vojno je zavladala resna nevarnost, da bodo Iranci blokirali Hormuško ožino. Povod zanjo je bil iraški napad na iranski naftni terminal in tankerje na otoku Karg leta 1984, ki se je sprevrgel v tako imenovano tankersko vojno, v kateri je Teheran uvedel pomorsko blokado Iraka in preverjal vse ladje v Hormuški ožini, za katere je domneval, da trgujejo z njim. Izvajal je tudi napade na tankerje, ki so pod tujimi zastavami tovorili iraško nafto, pri tem pa je znatno škodo povzročala prav revolucionarna garda na hitrih čolnih.
Britanska zavarovalna družba Lloyd’s je po vojni navajala, da je bilo v tankerski vojni poškodovanih 546 trgovskih ladij in ubitih okoli 430 mornarjev. Največ napadov je bilo v iranskih vodah, a so jih Iračani izvedli trikrat več kot Iranci. Ti so operirali s hitrimi čolni tudi v kuvajtskih vodah, vse skupaj pa je leta 1987 najprej privedlo do sovjetskega vojaškega spremljanja določenih tankerjev skozi Zaliv, nekoliko pozneje pa tudi ameriškega, a le za ladje, ki so se postavile pod njihovo zastavo.
Iz ameriške operacije Earnest Will je bilo takrat izvzeto varovanje tankerjev nevtralnih držav, namenjenih v Iran oziroma iz njega, zato je Teheran obtoževal Washington, da ga posredno sankcionira in odkrito pomaga Iraku. V zadnjem letu vojne, maja 1988, je Irak potopil tudi do zdaj največjo zgrajeno ladjo na svetu, tanker Seawise Giant pri otoku Larak, napolnjen z iransko nafto. Po vojni so ga dvignili in obnovili, pod drugimi imeni in po več lastnikih pa dokončno upokojili pred desetimi leti.
.png)
