Za nemško obrambno ministrico Ursulo von der Leyen je danes dan odločitve. V evropskem parlamentu bodo o kandidatki za naslednico Jean-Clauda Junckerja na čelu Berlaymonta glasovali evropski poslanci. Kandidatka za mesto predsednice komisije je v minulem tednu z ofenzivo šarma poskušala najti zadostno podporo za svojo izvolitev. Potrebuje namreč absolutno večino poslancev (374) izmed tistih, ki so prevzeli mandat. Ne glede na današnji izid glasovanja bo jutri von der Leynova odstopila z mesta obrambne ministrice.
Potem ko v drugi in tretji največji politični skupini – Naprednem zavezništvu socialistov in demokratov (S&D) in Prenovimo Evropo (RE) – niso hoteli dati bianko menice za podporo von der Leynovi – svoje glasove so pogojevali z več zahtevami –, jim je Nemka danes odgovorila v posebnem pismu. V pismih obema poslanskima skupinama, ki sta ključni za njeno izvolitev, je za podporo poslancev dvorila s privolitvami na socialnem, monetarnem in političnem področju. Socialdemokratom je v skladu z njihovimi prizadevanji za novo socialno pogodbo v Evropi hotela priti nasproti z zagotovilom, da bo podprla uvedbo minimalne plače v celotni Evropi. Podprla bo oblikovanje evropske otroške garancije sheme, s katero naj bi se otrokom v revščini ali drugih oblikah socialne izključenosti zagotovile temeljne pravice.
Številni pomisleki so se sicer minuli teden pojavljali tudi glede njenih precej splošnih stališč o spoštovanju vladavine prava v Evropski uniji. V pismu poslancem je von der Leynova napovedala, da bo prevetrila spremljanje vladavine prava v državah članicah. Te bodo morale vsako leto o razmerah poročati evropski komisiji.
Parlament naj bi dobil zakonodajno pristojnost
Von der Leynova je sicer v svojih pisnih zagotovilih pripravljena predlagati tudi opustitev soglasnega odločanja pri zunanjepolitičnih vprašanjih in ga nadomestiti z večinskim. V tem zagotovilu je sledila razmišljanjem Junckerja in Tuska, zato da bi EU postala učinkovitejša. Poleg laskanja parlamentarcem, da želi vztrajati pri sistemu vodilnih kandidatov za mesto predsednika evropske komisije, je dala še eno pomembno politično obljubo. Podpira namreč zamisel, da bi evropski parlament dobil možnost samostojnega predlaganja zakonodaje, torej pristojnost, ki je po sedanji evropski pogodbi nima.
Z obljubami je kandidatka segla tudi onstran sociale in politike. Pri podnebnih vprašanjih je zagovarjala zmanjšanje toplogrednih izpustov za 55 odstotkov do leta 2030 in uvajanje restriktivnejše zakonodaje za čistejše okolje, tudi s pomočjo novih davkov. V prvih stotih dneh svojega predsednikovanja namerava predlagati tudi zakonodajo, ki naj bi odgovorila na vprašanja človeških in etičnih implikacij uporabe umetne inteligence. Zavzema se tudi za podaljšanje brexita, a le, če bodo razlogi za vnovično odložitev tehtni.
