Prihodnji torek se bo v evropskem parlamentu pokazalo, ali je bila ofenziva šarma kandidatke za predsednico evropske komisije Ursule von der Leyen ta teden uspešna. Predstavila se je namreč pri tistih političnih skupinah, v katerih je razen v lastni Evropski ljudski stranki (EPP) še računala na podporo. Za izvolitev mora zbrati absolutno večino glasov (374), kar bi ji glede na skupno 444 glasov Evropske ljudske stranke, socialdemokratov in liberalne skupine Prenovimo Evropo, vsaj hipotetično, moralo uspeti zlahka. Vendar pa glasovi poslancev iz strank, iz katerih so si evropski voditelji razdelili vodilne položaje v EU, še zdaleč niso zagotovljeni. Povsem jasno lahko von der Leynova računa samo na glasove EPP; iz te skupine jo bodo podprli tudi vsi štirje evropski poslanci iz Slovenije: Franc Bogovič, Romana Tomc, Milan Zver in Ljudmila Novak.
Ji bo uspelo ponoviti Junckerjev volilni rezultat?
»Tesno bo,« napoveduje izid glasovanja o kandidatki za predsednico komisije Tanja Fajon, poslanka iz skupine Naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D). Znotraj skupine so poslanci glede podpore von der Leynovi kar razdeljeni. Nemški in avstrijski socialdemokrati denimo odkrito napovedujejo nasprotovanje von der Leynovi. Načeloma skupino S&D pri kandidatki moti to, da ni prišla iz sistema vodilnih kandidatov. Zadovoljili jih niso niti precej skopi odgovori kandidatke na predstavitvi v njihovi politični skupini glede zaščite vladavine prava v Evropski uniji. Od von der Leynove za podporo terjajo večjo zavezanost socialni Evropi, skupni migracijski politiki in enakopravnosti spolov. »Negodovanja je veliko,« vzdušje znotraj skupine S&D opisuje evropski poslanec dr. Milan Brglez, ne more pa z gotovostjo povedati, koliko njihovih poslancev von der Leynove ne bo podprlo. Sam ji ne namerava dati svojega glasu, medtem ko Fajonova še ni odločena, kako bo glasovala.
Glasovi socialdemokratov so vendarle ključni, če želi von der Leynova dobiti relativno močno podporo evropskih poslancev. Naj spomnimo: Jean-Claudu Junckerju je pred petimi leti uspelo zbrati 422 od 729 poslanskih glasov. Ponovitev takšnega rezultata je pri von der Leynovi močno vprašljiva. Odprto je celo, ali bo glasovanje o njeni kandidaturi v torek sploh steklo. Po opoldanski razpravi se lahko kandidatka za evropsko komisarko še vedno odloči zahtevati odložitev glasovanja do jeseni, če bi ugotovila, da ji zadostna podpora med poslanci ni zagotovljena. Zeleni so ji denimo že odrekli svojih 75 glasov, čeprav jim je von der Leynova zagotavljala, da se zavzema za okrepitev podnebnih ciljev EU – namreč da bi Unija do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Prav tako nemška krščanska demokratka ni prepričala Evropske levice (GUE/NGL), pa čeprav je 41-članski poslanski skupini na dušo pihala z zagotovilom, da se bo zavzemala za uvedbo evropske minimalne plače.
Različni glasovi tudi pri liberalcih
Evropski poslanec iz vrst liberalnega tabora Prenovimo Evropo dr. Klemen Grošelj meni, da bo razplet torkovega dogajanja zelo odvisen od tega, ali bo trem največjim političnim skupinam skupaj z Zelenimi v evropskem parlamentu uspelo skleniti neformalni koalicijski program, kaj bi želele postoriti v prihodnji petletki. Tega dogovora za zdaj še ni. »Če bo dogovor dosežen, bo verjetnost izvolitve von der Leynove večja. Če tega ne bo, se lahko izvolitev odmakne,« pravi Grošelj, ki sicer meni, da v njihovi skupini večina poslancev podpira nemško obrambno ministrico. Če bi se von der Leynova odločila za prestavitev glasovanja na september, pa bi se odmaknilo potrjevanje komisarskih kandidatov, premaknil pa bi se tudi prevzem dela od Junckerjeve ekipe s 1. novembra letos na 1. januar 2020.
Grošelj se še ni odločil, kako bo glasoval. Nezadovoljen je z odgovori von der Leynove glede velikega vpliva generalnega sekretarja evropske komisije Martina Selmayrja, glede spoštovanje vladavine prava in glede spora arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. V njihovi poslanski skupini še čakajo odgovore na zahteve, ki so jih postavili von der Leynovi za podporo. Med drugim zahtevajo močno komisarsko mesto za svojo vodilno kandidatko Margrethe Vestager, ki naj bi bilo enakovredno tistemu, ki ga bo dobil socialdemokrat Frans Timmermans. Želijo pa si tudi jasno zavezanost kandidatke za vladavino prava.
