Von der Leynova je to povedala na javno predvajanem srečanju s politično skupino liberalcev v Evropskem parlamentu, Prenovimo Evropo (RE). Razprava, v kateri je slišala tudi precej kritik, je trajala več kot uro in pol.
Izpostavila je, da jo mora seveda parlament najprej potrditi, a da namerava kot predsednica socialistu Fransu Timmermansu nameniti položaj prvega podpredsednika, liberalki Margrethe Vestager pa prav tako močan položaj v komisiji.
Veliko evropskih poslancev s to izjavo ni bilo zadovoljnih, zahtevali so jasno zagotovilo, da bo imela Vestagerjeva enako vpliven položaj kot socialist Timmermans.
Predsedniška kandidatka jim je zagotovila, da bo Vestagerjeva, ki jo izjemno spoštuje, dobila izjemen položaj in resor, ker je bilo njeno dosedanje delo izjemno, konkretneje pa se ni želela zavezati, saj da tega ne more storiti, dokler ni potrjena, ker bi jo sicer vse članice klicale s svojimi željami.
Na vprašanje članov RE, ali podpira uvedbo nadnacionalnih list, ni podala neposrednega odgovora, je pa dejala, da je pripravljena prisluhniti idejam, ki jih je veliko.
»Naš začetek je bil težak, to je dejstvo, preteklosti ne morem pozdraviti,« je dejala von der Leynova glede usode koncepta spitzenkandidatov, po katerem bi moral predsednik komisije postati eden od vodilnih kandidatov evropskih strank za volitve.
Vendar pa so po njenih besedah odprta vrata zrelemu procesu, pripravljena se je pogajati s članicami in prisluhniti idejam s ciljem vzpostavitve zrelega in logičnega modela, ki bo služil evropskemu namenu.
Von der Leynova, ki je bila pred imenovanjem za kandidatko za predsednico komisije nemška obrambna ministrica, je ponovila stališča glede pomena vzpostavitve »vojske Evropejcev« - ta izraz razlikuje od izraza »evropska vojska«.
Odločno se je zavzela tudi za cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, za razširitev sistema trgovanja z izpusti na letalski in pomorski sektor, za močna vlaganja v zeleno gospodarstvo, za »zeleno banko«.
Na področju digitalizacije je opozorila, da Evropa ni v vodilni vlogi in da mora dohiteti ostale sile, poudarila je tudi pomen močne kibernetske obrambe.
V povezavi z brexitom je izpostavila, da sta zelo pomembna ton in pristop do brexita. Vsi si želimo, da se brexit ne bi zgodil, a obenem poznamo dejstva, je še dejala in poudarila, da morajo Britanci sami pospraviti po svoji hiši.
Glede širitve je dejala, da močno spoštuje pot Severne Makedonije, a izpostavila, da so postopki in pravila, ki jih je treba spoštovati. Izrazila je sicer prepričanje, da je treba Zahodni Balkan jemati resneje in da je tesno sodelovanje v interesu EU.
Poudarila je, da potrebuje EU enotne definicije, kaj je azil ter kaj so zakonite in nezakonite migracije, ter da potrebuje sistem, ki bo zagotovil odprte meje v schengenskem prostoru. Cilj vzpostavitve enote 10.000 varuhov meje do leta 2027 je predaleč, to je treba storiti veliko prej, je izpostavila.
O Rusiji je dejala, da »je in bo ostala naša soseda« in da Kremelj ne odpušča šibkosti, tako da mora biti unija na eni strani vselej pripravljena na dialog, na drugi pa mora izpostavljati pomen mednarodnega prava, ki ga je Rusija s priključitvijo Krima prekršila.
Na vprašanje o odnosu do malih članic je odgovorila, da ni malih in velikih članic. Nemčija je miniaturna država v primerjavi s svetom, a v Evropi je močna, kar je tako fantastično kot velika odgovornost, je še izpostavila.
Izpostavila je pomen širokega mehanizma za opazovanje spoštovanja načela vladavine prava in poudarila, da nobena članica ni popolna. Na sploh si je za svoje odgovore na vprašanja v povezavi z vladavino prava, zlasti glede madžarskega premierja Viktorja Orbana, prislužila ostre kritike, češ da ni dovolj odločna.
O možnostih, da Hrvaška prihodnje leto postane članica schengna, je dejala, da je končna odločitev v rokah članic in da tega ne more spremeniti, da pa je lahko zagovornica vstopa Hrvaške v schengen.
Von der Leynova se ta teden sestaja z vsemi ključnimi akterji v Evropskem parlamentu, saj si poskuša zagotoviti večino na glasovanju, ki bo predvidoma prihodnji torek. Za izvolitev za predsednico komisije potrebuje absolutno večino glasov evropskih poslancev.
