V otroštvu sta jo navdihovala ples in karate, v srednji šoli se je srečala z jogo in letos teče že sedemnajsto leto njene jogijske asana prakse. Je tudi učiteljica argentinskega tanga RYT in certificirana jogijska učiteljica. Prav ta licenca je bila pogoj za pristop v budokon izobraževalni sistem, pojasni Sanja Zalar Gostimirovič, prva slovenska učiteljica budokona, ki se je specializirala za analizo tehnike giba.
»S poglobljenim študijem tehnik osnih premikov sem se začela ukvarjati znotraj jezika argentinskega tanga, ki je pred dobrimi desetimi leti začinil moje življenje in me s svojo kompleksnostjo spodbudil k raziskovanju skupnega imenovalca različnih gibalnih okvirov. To še danes ostaja osrednje zanimanje mojega dela. Budokon je na nek način povezal mojo celotno gibalno zgodovino in me predstavil novim izzivom,« razloži sogovornica Sanja Zalar Gostimirovič, ki je budokon v Slovenijo pripeljala v začetku leta 2017.
Iz Ljubljane tudi v Maribor
Praksa budokon je namenjena raznolikim rekreativnim in profesionalnim gibalcem, vzgaja atlete mešanih gibalnih umetnosti, od sloga in osebnosti posameznega učitelja pa je odvisno, na kakšen način in s kakšnimi orodji približa prakso praktikantom, pojasni Zalar-Gostimirovičeva. Gibalna tehnika, ki jo poučuje, je plod njenih dolgoletnih analitičnih raziskovanj. Njeni praktikanti so jogijski učitelji, plesalci, alpinisti, plezalci, atleti in raznovrstni rekreativni gibalci. »Pripadnost skupnosti izražamo s športnimi oblačili v kombinaciji črne in/ali bele barve, to je BDK-specifika, ki nas na senzorni ravni še bolj poveže v bratstvo in sestrstvo,« pojasnjuje učiteljica budokona.
Praksa poteka v različnih oblikah, od skupinskega tedenskega dela, občasnih intenzivnih delavnic, do individualnega, poglobljenega dela tehnike: »Prakso obiskujejo moški in ženske, nadaljevalna skupina je na primer popolnoma spolno uravnotežena. Sodelujem z največ petnajstimi praktikanti na skupino. V novi sezoni bom v Ljubljani poučevala le nadaljevalne skupine, začetne pa bo prevzela Jana Kozoglav, moja praktikantka, kompetentna jogijska učiteljica, ki zaključuje pridobivanje licence za budokon mešano gibalno umetnico.« V novi sezoni bo budokon zaživel tudi v Mariboru, kjer se bo oblikovala začetna skupina zaprtega tipa, ki koreografsko in tehnično napreduje podobno kot razred v šoli, po vnaprej sestavljenem učnem načrtu.
Sanjin slog poučevanja, ne glede na disciplino, je izrazito tehničen, praksa je tako intenzivna in sofisticirana, pravi, da od praktikanta zahteva veliko mero pozornosti, budnosti, zavesti ter senzorne prisotnosti v prostoru in času. Zahteva tudi sočasno, sprotno refleksijo psihološkega in čustvenega odzivanja na zahteve prakse: »Delam po spiralno progresivnem učnem načrtu, ki ga okvirno oblikujem za dve leti naprej. Približno pol ure vadbe je vnaprej načrtovano, ostalo je intuitivno improvizirano glede na odziv na verbalna in neverbalna sporočila skupine.«
Smetana različnih gibalnih disciplin
Kot vsaka psihofizična praksa, ki praktikanta nagovarja v celoti, tudi budokon lahko osebo preoblikuje. »Spodbuja opazovanje vzgibov, odzivov, kompleksov in vzorcev, ki jih doživljamo kot moteče za naše življenje, ter mobilizira moč za preobrazbo. Posledice prakse so sposobnost ostrejše koncentracije, večja mentalna jasnost in okrepljena sposobnost samorefleksije. Na fizični ravni se kultivirajo moč, koordinacija, mobilnost sklepov in fleksibilnost. Budokon se grobo prevaja kot pot duhovnega bojevnika, združuje jogijsko pot sprejemanja in bojevniško pot generiranja sprememb, je poroka polarnosti.«
Lahko bi rekla, dodaja Sanja Zalar Gostimirovič, da je ameriški oblikovalec, oče gibalnih umetnosti Cameron Shayne, pobral smetano različnih gibalnih disciplin in ustvaril nov sistem, postavil mostove, jih povezal v celoto: »Filozofsko praksa stoji na šestih stebrih, ki spodbujajo kontemplacijo na temo našega odnosa do okolja, medosebnih odnosov, prehrane, čustev in čustvene inteligence, uma in navsezadnje giba, ki predstavlja zunanjo artikulacijo sistema.«
