Oba sta hodila v zelo prestižne in cenovno težko dostopne šole. Johnson je obiskoval gimnazijo Eton, ki se lahko pohvali z dejstvom, da jo je obiskovalo kar devetnajst prejšnjih predsednikov vlade. Jeremy Hunt pa je obiskoval gimnazijo Charterhouse, kjer je bil tudi izglasovan za najboljšega dijaka. Pozneje sta oba študirala družboslovne predmete na univerzi v Oxfordu (Johnson latinščino in staro grščino, Hunt pa politologijo), kjer sta bila oba zelo aktivna v študentski politiki (Johnson je bil celo izglasovan za predsednika študentskega zbora). Po končanem študiju sta se oba zaposlila v družbah za strateško svetovanje (Hunt v družbi OC&C, Johnson pa v družbi L. E. K.), a sta kmalu zatem spremenila karierno pot (Johnson je dal odpoved po manj kot mesecu dni).

Hunt je najprej odšel na Japonsko, kjer je lokalne dijake poučeval angleški jezik. Kmalu zatem se je vrnil v Anglijo, kjer je (so)ustanovil več uspešnih podjetij. Leta 2009 je prodal podjetje Hotcourses, ki ga je soustanovil, in tako zaslužil več kot štirinajst milijonov funtov. Johnson pa je po neuspešni karieri v svetovanju postal zelo uspešen novinar. Pisal je za priznane častnike: The Times, The Daily Telegraph in The Spectator, s katerimi še vedno sodeluje. Leta 2018 je za pisanje tedenske kolumne pri Daily Telegraphu (sam je izjavil, da za pisanje kolumne porabi deset ur na mesec) letno zaslužil 275.000 funtov. Oba sta pozneje vstopila v politiko in postala ministra za zunanje zadeve; Johnson med letoma 2016 in 2018, Hunt pa ga je nasledil in še vedno opravlja to funkcijo. V kampanji za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije sta bila na nasprotnih straneh, a je kmalu po referendumu Hunt spremenil mnenje zaradi »nesramnega ravnanja EU z Veliko Britanijo«.

Oba kandidata trdita, da bo Združeno kraljestvo dokončno izstopilo iz EU, če ne bo novega dogovora – kar je efektivno nemogoče na podlagi izjav evropskih visokih funkcionarjev. V praksi to pomeni, da je 'no deal Brexit' vedno bolj verjeten. Analitiki menijo, da je to najbolj črn scenarij. Posledično lahko pričakujemo padec funta v primerjavi s pomembnejšimi tujimi valutami (tudi v primerjavi z evrom), padec vrednosti delnic angleških in evropskih, ki so bolj izpostavljene brexitu (uvozniki/izvozniki med EU blokom in Veliko Britanijo) ter na splošno padec vrednosti indeksa FTSE100.