Predsednik ZDA Donald Trump je na srečanju držav skupine G20 na Japonskem dejal, da je po pogovoru s kitajskim kolegom Šijem Džinpingom optimističen in da za zdaj ne bo uvedel novih carin. Dodatno je omilil tudi nekatere sankcije proti kitajskemu tehnološkemu gigantu Huaweiju. Premirje v trgovinski vojni med državama je sicer dobrodošlo, a kljub temu nesoglasja ostajajo. Trump še vedno zahteva, da se Kitajska bolj odpre ameriškim podjetjem, da preneha subvencionirati svoja podjetja in da bolj spoštuje intelektualno lastnino. Kot kaže, pa trgovinska vojna ni negativno vplivala na ameriški trg dela. Junija so namreč ameriška podjetja dodala 224 tisoč novih delovnih mest, znižalo se je število novih prosilcev za denarno pomoč v primeru brezposelnosti. To je predvsem rezultat prihoda 300.000 novih delavcev na trg dela.
Na vrednost ameriških delnic je blagodejno delovala tudi Trumpova nominacija Christopherja Wallerja in Judy Shelton v odbor Ameriške centralne banke (Fed), saj sta oba zagovornika nižanja obrestnih mer. Trump namreč že dalj časa pritiska na Fed, naj zniža obrestno mero in tako spodbudi ameriško gospodarstvo. Kljub temu nominiranca čaka še dolga pot do morebitne potrditve, saj demokrati niso najbolj zadovoljni nad izborom. Evropski svet je za novo predsednico Evropske centralne banke (ECB) nominiral Christino Lagarde, bivšo francosko finančno ministrico in direktorico Mednarodnega denarnega sklada. S to novico so poskočile cene obveznic, saj velja Lagardova za podpornico nizkih obrestnih mer. Najverjetneje bo nadaljevala stimulativno denarno politiko sedanjega predsednika Maria Draghija. Pred Lagardovo je sicer veliko izzivov, saj se gospodarska rast evroobmočja upočasnjuje, inflacija ostaja nizka, glede na relativno nizke obrestne mere pa je manevrski prostor ECB relativno majhen. Lagardova nima izkušenj iz bančništva, je pa bila na čelu MDS skozi celotno evropsko dolžniško krizo in je med drugim aktivno sodelovala pri reševanju grške dolžniške krize. Ravno politične izkušnje bi ji lahko pomagale pri spopadanju z nevarnostmi, kot sta brexit in (pre)visoka zadolženost Italije, ki pretijo evroobmočju.
Pretekli mesec je evropska komisija začela postopke proti Italiji, ker je leta 2018 prekoračila načrtovani dolg v višini 132 odstotkov BDP, drugi največji v evroobmočju. Po intenzivnih pogajanjih je Italija obljubila, da bo zmanjšala potrošnjo za 7,6 milijarde evrov, kar bi proračunski primanjkljaj znižalo z 2,4 odstotka na 2 odstotka BDP. Trgi so se na to pozitivno odzvali.
