Potem ko je ustavno sodišče konec lanskega leta presodilo, da so med volilnimi okraji (vseh je 88) prevelike razlike v številu volilnih upravičencev, pri tem pa postavilo dveletni rok za odpravo neustavnosti, je v soglasju s parlamentarnimi strankami predsednik republike Borut Pahor prevzel koordinacijo iskanja politične rešitve. Ministrstvo za javno upravo je po treh srečanjih na strokovni ravni oblikovalo dve možni rešitvi za odpravo neustavnosti. Po prvi bi preuredili meje volilnih okrajev, da bi ti imeli kar se da enako število volilnih upravičencev (ne pa, kot je ugotovilo ustavno sodišče, da ima največji okraj 32.000, najmanjši pa 8000 volilnih upravičencev). Po drugi rešitvi pa na MJU predlagajo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega preferenčnega glasu (kar poznamo z evropskih in lokalnih volitev).
Erjavec in Janša v bran okrajem
Na podlagi teh dveh predlogov sta se oblikovali dve osnovni skupini parlamentarnih strank. Stranke LMŠ, SMC, Levica, NSi in SNS se zavzemajo za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, a skupaj premorejo le 48 poslanskih glasov, za spremembo te vrste pa bi morali zagotoviti vsaj 60 poslanskih glasov. Čeprav je bil po naših informacijah prvak SD Dejan Židan na delovnem kosilu večkrat pozvan, naj se opredeli, ali v SD podpirajo ukinitev volilnih okrajev, je vztrajal pri dosedanjem stališču, da so za obe rešitvi. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je danes zelo jasno povedal, da se v tej stranki zavzemajo za ohranitev volilnih okrajev oziroma da za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča zadostuje prilagoditev volilnih okrajev. »V DeSUS želimo, da bi realizirali odločbo ustavnega sodišča, to pa je mogoče doseči le z zakonom, ki bo preuredil volilne okraje v skladu z željo ustavnega sodišča,« je dejal Erjavec.
Horvat: Razlike so večje, ne manjše
Predsednik SNS Zmago Jelinčič je potrdil večinsko prepričanje udeležencev kosila pri Pahorju, da so se vrnili na začetek, ker se krepijo vrste tistih, ki bi na novo risali meje volilnih okrajev. Tabor zagovornikov volilnih okrajev je okrepilo stališče stranke SDS, katere predstavniki so na dosedanjih delovnih srečanjih v glavnem molčali, njen predsednik Janez Janša pa je po naših informacijah ponovil pred kratkim objavljeno stališče, da ne podpirajo uvedbe relativnega prednostnega glasu. Po njegovem bi ukinitev volilnih okrajev imela negativne posledice za podeželje in manjše kraje, ker bi bili v državnem zboru zastopani le poslanci iz urbanih središč.
Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je delovno kosilo pri predsedniku republike zapuščal z oceno, da so se razlike med strankami v pogledih, kako uresničiti odločbo ustavnega sodišča, povečale in ne zmanjšale od srečanja pred mesecem dni. Zanimiv zasuk srečanja je bil, je ocenil Horvat, da je predsednik republike najprej predstavil rešitev, ki predvideva redefinicijo volilnih okrajev. Vodja poslancev NSi opozarja, da je ta rešitev lažje dosegljiva, ker je potrebnih »le« 46 poslanskih glasov, a obstaja velika težava, kako bodo na ministrstvu za javno upravo, kjer rišejo velikost okrajev, definirali enakost volilnih okrajev, kakšne so razlike med njimi in podobno. »Minister za javno upravo Rudi Medved ni imel odgovorov na te dileme,« je dejal Horvat.
Je preferenčni glas res ustavno sporen?
Na tokratnem srečanju pri predsedniku države je bilo zanimivo tudi, da je Pahor že dan pred srečanjem javno večkrat opozoril na možnost, da bi bila lahko uvedba relativnega prednostnega glasu ustavno sporna, pri tem pa se je skliceval na nekatere ustavne pravnike. Po naših informacijah je Pahor večkrat omenjal stališče ustavnega pravnika Francija Grada (najbolj vnetega zagovornika volilnih okrajev), ki je sodeloval v skupini petih pravnikov, ki so pripravili oceno ustavne odločbe za predsednika republike, kjer so se Franci Grad, Ciril Ribičič, Igor Kaučič, Saša Zagorc in Jurij Toplak zavzeli za uvedbo absolutnega in ne relativnega prednostnega glasu. Zato je Pahor napovedal, da bodo na septembrskem delovnem srečanju, kjer se bodo posvetili spremembam volilnih okrajev, sodelovali tudi ustavni pravniki, kjer bi zavrgli ali potrdili dvome o ustavni nespornosti relativnega prednostnega glasu.
Pahor je sicer danes ocenil, da so naredili velik korak naprej, ker so dosegli prvo soglasje parlamentarnih strank, in sicer, da bo ne glede na rešitev (ohranitev ali ukinitev volilnih okrajev) zakonski predlog za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča vložen s podpisi poslancev, v zakonodajno proceduro pa bo šel prej tisti, ki bo izpolnil pogoje za nadaljevanje, se pravi dovolj veliko število poslanskih podpisov. Pahor je še ugotovil, da nobena od rešitev za zdaj nima ustrezne večine.
