Potem ko je ustavno sodišče konec lanskega leta razveljavilo 4. člen zakona o določitvi volilnih okrajev in volilnih enot, ker so bile razlike v številu volilcev na okraj prevelike in s tem volilci v neenakopravnem položaju, so se politične stranke dogovorile, da v roku dveh let – kot je določilo ustavno sodišče – poiščejo rešitev za izhod iz neustavnega položaja. Dogovorili so se tudi, da bo delo delovne komisije, ki je sestavljena iz predstavnikov parlamentarnih strank, koordiniral predsednik republike Borut Pahor, ministrstvo za javno upravo pa bo skrbelo za strokovno pripravo.
Odprta vprašanja
Na drugem posvetu, ki je potekal danes, so se politične stranke dogovorile, da uvedba absolutnega prednostnega glasovanja ni več možnost in so jo umaknili. Iz urada predsednika republike so sporočili, da se bodo do tretjega kroga pogovorov predvidoma konec junija posvetili oblikovanju takšnih sprememb zakona o volitvah v državni zbor, s katerimi bi uvedli sistem relativnega prednostnega glasu. Ta predlog predvideva ukinitev volilnih okrajev in ohranitev osmih volilnih enot, v katerih bi nastopale liste političnih strank z enajstimi kandidati. Odprto ostaja vprašanje domicila oziroma ali naj imajo kandidati stalno prebivališče v volilni enoti, pa tudi, ali naj bo prednostno glasovanje obvezno ali ne. Na današnji razpravi se je izkazalo, da večina političnih strank daje prednost neobveznemu relativnemu preferenčnemu glasovanju, kakršno poznamo tudi na evropskih volitvah. To pomeni, da lahko volilec obkroži zgolj listo (in preferenčni glas prejme prvi na listi) ali pa na listi izbere konkretnega kandidata.
Predlog novih volilnih okrajev do jeseni
Minister za javno upravo Rudi Medved je po seji delovne skupine napovedal, da bodo predlog sprememb vseh 88 volilnih okrajev, ki bi v povprečju šteli 19.000 volilcev, pripravili do konca parlamentarnih počitnic, gradivo pa bo na voljo za četrto srečanje, ki naj bi potekalo zgodaj jeseni.
