Novi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je včeraj pred svojo prvo udeležbo na vrhu Ukrajina-EU v Kijevu izjavil, da je pripravljen na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Predlagal je, da bi se srečala v beloruski prestolnici in se pogovarjala o Krimu ter o uresničevanju štirih let starega dogovora prav iz Minska o prenehanju spopadov v vzhodni Ukrajini. Na teh pogovorih bi sodelovali tudi voditelji Nemčije, Velike Britanije, ZDA in Francije.
»In zdaj se želim obrniti na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Se moramo pogovarjati? Da, nujno je. Pogovorimo se, komu Krim pripada in koga ni v Donbasu,« je dejal v videu, objavljenem na spletu, ne da bi bil bolj natančen. Iz Kremlja so odgovorili, da bodo proučili ta novi predlog ukrajinskega predsednika, ki je pred volitvami in še bolj konkretno takoj po izvolitvi aprila letos že pokazal pripravljenost na srečanje s Putinom, a ga je ta tedaj zavrnil.
Poudariti velja, da predlog Zelenskega o srečanju s Putinom in štirimi najpomembnejšimi zahodnimi voditelji temelji na njegovih pogovorih o uresničitvi miru na vzhodu Ukrajine, ki jih je imel z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, prav tako pa na telefonskih pogovorih med Putinom in Macronom, ki je govoril tudi v imenu Merklove.
Vrh EU-Ukrajina
V Kijevu je včeraj potem potekal tudi vrh EU-Ukrajina, in sicer ob peti obletnici pridružitvenega sporazuma med Kijevom in Brusljem. Še zadnjič sta se ga udeležila predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik evropskega sveta Donald Tusk, prvič pa je na njem Zelenski. Glede pridružitvenega sporazuma velja spomniti, da je prav zaradi spora okoli njega prišlo v začetku leta 2014 do prevrata v Ukrajini, ki pa je potem vodil do spopadov na vzhodu države, ruske priključitve polotoka Krima in splošnega poslabšanja odnosov med Moskvo in Kijevom.
Na vrhu Ukrajina-EU je bila pomembna tema srečanja uresničitev drugega mirovnega sporazuma iz Minska, ki so ga februarja 2015 v beloruski prestolnici podpisali voditelji Rusije, Ukrajine, Francije in Nemčije. Predstavniki EU dajejo tudi podporo Ukrajini v njenem boju za Azovsko morje, ki si ga od lani lasti Rusija, ker leži ob Krimu. Za pomoč malim ukrajinskim gospodarstvenikom na tem območju je EU obljubila 119 milijonov evrov. Prav tako se Tusk in Juncker ne strinjata z ruskim širokosrčnim podeljevanjem državljanstva prebivalcem ukrajinskih separatističnih regij.
Neprijetna zadeva, ki se ji ne morejo izogniti, pa je odločitev Ukrajine, da na volitvah ne bo dovolila prisotnosti opazovalcev Sveta Evrope, ker je ta nedavno sprejel nazaj v svoje vrste kot polnopravno članico Rusijo. Še ena neprijetna tema je boj proti korupciji in vplivu milijarderjev – eden od takšnih naj bi Zelenskemu pomagal na oblast.
