Stečajni postopek limbuške Arose Mobilie, ki je bil sprožen konec leta 2018, je vsaj tako težaven, kot je bilo poslovanje te družbe. Stečajna upraviteljica Alenka Gril v objavljenem otvoritvenem poročilu ugotavlja, da so v lanskem letu v družbi sprejeli več »nenavadnih poslovnih odločitev«, ki po njenem mnenju predstavljajo oškodovanje upnikov.
Najemnik in najemodajalec v eni osebi
Arosa Mobilia je za potrebe poslovanja najemala nepremičnine svoje lastnice, družbe Pololes pohištvo, ta pa je nepremičnine najemala od družbe Gorenje. Pri tem je bila dogovorjena najemnina med Aroso in Pololesom bistveno višja kot med Pololesom in Gorenjem, poleg tega pa Pololes niti ni imel soglasja za podnajem nepremičnin. Pololes je torej – tudi v času, ko je bil v postopku prisilne poravnave, Arosa pa je tonila v stečaj – služil na račun zaračunavanja visoke najemnine Arosi.
Sledi še en zaplet: v istem obdobju, ko je Arosa najemala nepremičnine od Pololesa, je hkrati sama Pololesu v najem oddajala proizvodno opremo. »Iz vseh teh potez v lanskem letu je razvidno, da je šlo za poskus reševanja družbe, bodisi Arose bodisi Pololesa, ali pa kar obeh,« nam je povedala Grilova. Da skuša Pololes pohištvo reševati na račun hčerinske družbe Arosa Mobilia, so direktorju obeh družb Mirku Pombergu že pred stečajem očitali tudi delavci Arose.
Privilegiranje povezane družbe
Stečajna upraviteljica izpostavlja še eno nenavadno potezo Arose v zadnjem letu. Družbi Gorenje HS je junija lani prodala zaloge v višini slabih 300.000 evrov, družba Gorenje HS pa teh zalog ni plačala, saj je bila Arosa dolžna Gorenju. Upraviteljica ugotavlja, da je s prodajo zalog in medsebojnim pobotom družba Gorenje HS prejela poplačilo svoje terjatve pred drugimi upniki, kar pomeni, da je bila kot upnica privilegirana.
Pri tem je treba poudariti, da je bila družba Pololes v tem času tako 100-odstotna lastnica družbe Arosa Mobilia kot tudi 35-odstotna lastnica družbe Gorenje HS, ki se je nedavno preimenovala v Mahs; 65-odstotni delež družbe Gorenje HS oziroma Mahsa pa je v lasti Gorenja. Gorenje HS in Pololes sta bila hkrati tudi največja kupca proizvodov Arose.
Direktor družb Arosa Mobilia in Pololes pohištvo Mirko Pomberg ob tem poudarja, da njegov namen nikakor ni bil privilegiranje upnice. »Družba Arosa je imela odprte obveznosti do te družbe iz naslova predhodnih dobav materialov, zato je bila izvedena kompenzacija in ne plačilo. Zadeva je bila izvedena v času, ko družba Arosa ni predvidevala nobenih insolventnih postopkov, kompenzacije pa so večletna stalnica,« je dejal.
Stečaj je bil sprožen prepozno
Stečajna upraviteljica pod črto ugotavlja, da je bilo poslovanje med omenjenimi družbami lani nepregledno, evidence o proizvodnji in zalogah pa so bile vodene nedosledno. Zaradi izjemne prepletenosti poslovanja družb sama, kot pravi, brez podrobnega pregleda celotne dokumentacije, ne more podati ocene morebitnega oškodovanja upnikov. Podroben pregled poslovanja bi moral po njenem mnenju opraviti revizor oziroma izvedenec. Težava so nezadostna sredstva. Arosa Mobilia je namreč v stečaju končala s splošno stečajno maso zanemarljive vrednosti. »Vse premoženje Arose Mobilie je zastavljeno, tudi oprema in terjatve. To pomeni, da imamo same posebne stečajne mase, sama pa dejansko nimam sredstev niti za vodenje stečajnega postopka,« je poudarila Grilova. Upnikom je bilo sicer priznanih za okoli 4 milijone evrov terjatev, poplačila pa bodo izvedena le za ločitvene upnike, ki imajo svoje terjatve zavarovane v prvem vrstnem redu.
»Moja splošna ocena je, da je bil v primeru Arose predlog za stečaj vložen prepozno,« je opozorila Grilova, ki je tudi sicer kritična do razmaha stečajev, ki za seboj puščajo le prazne lupine. Da je bil stečaj vložen prepozno, danes priznava celo direktor Arose, Mirko Pomberg. Ob tem je poudaril tudi, da se je Arosa s slabim finančnim stanjem soočala že pod starimi lastniki in pred njegovim direktorovanjem.
Upniki nočejo zalagati denarja
Da bi omogočila nadaljnje vodenje stečajnega postopka, vključno z izvedbo forenzične revizije, je Grilova upnike pozvala, naj založijo sredstva za stečaj. Poziv je naslovila na ločitvene upnike, ki imajo terjatve zavarovane v prvem vrstnem redu, to so Gorenje, ministrstvo za gospodarstvo, Furs, ZPIZ in ZZZS.
Do izteka 30-dnevnega roka so se na poziv odzvali le v Gorenju, kjer po besedah Grilove sredstev niso pripravljeni zalagati, saj da stečaju posredno pomagajo že s tem, ko omogočajo, da oprema stoji znotraj objekta v njihovi lasti. V družbi Gorenje so potrdili, da stroškov niso založili, in dodali, da bodo na poziv stečajne upraviteljice prevzeli premično premoženje, na katerem imajo ločitveno pravico, in ob prevzemu plačali tudi pripadajoči del stroškov vodenja stečajnega postopka.
»Dopuščam veliko možnost, da do forenzičnega pregleda ne bo prišlo, ker ločitvene upnike to ne zanima,« je dejala Grilova in poudarila, da je forenzičen pregled ključen za ugotavljanje morebitnega oškodovanja upnikov in kot podlaga za morebitne ovadbe. Ob tem dodaja, da upnike zalaganje sredstev verjetno ne zanima, ker je v stečaju končala tudi lastnica Arose, družba Pololes, zato sklepajo, da si na podlagi pregleda poslovanja ne morejo obetati naknadnih prilivov v stečajno maso.
