V delavnicah z naslovom izPOSTAVI se V javni PROSTOR udeleženci spoznavajo vse umetniške prakse uličnega gledališča, pa tudi sodobnega cirkusa, avdiovizualne umetnosti in glasbe.
Čar nastopov na prostem je v njihovi nepredvidljivosti. Zato mora ulični igralec znati improvizirati, osmisliti in izkoristiti tako prostor kot različne zunanje dejavnike, od zvonjenja cerkvenih zvonov, nepazljivih kolesarjev in celo godrnjavih, nadležnih mimoidočih. Koordinatorka delavnic Tea Vidmar pravi, da je za dobrega uličnega umetnika pomembno, da zna vzpostaviti pristno interakcijo z ljudmi in da ne opusti svoje vloge, tudi če sreča znanca, ki mu maha iz množice: »To, da je odprt in nepredvidljiv prostor, je hkrati izziv, ne samo čar.«
Prednost takšnega nastopanja je v odprtosti duha, kot je povedala tudi mentorica Jadranka Žinić Mijatović, ki je udeležence učila cirkuških spretnosti: »Moraš biti zelo odprta oseba in z ljudmi deliti vse, kar izkusiš med svojim nastopom. Ulica je namreč živa, veliko bolj živa kot gledališče. Zato moraš najti orodja, s katerimi boš ujel pozornost ljudi. Za umetnika je takšno delo zelo zahtevno.«
Mentorju cirkuškega nastopanja Milanu Maniću je bilo v veliko veselje sodelovati z mladimi udeleženci. Po njegovem mnenju je to, da so iz treh različnih držav, pripomoglo k njihovi umetniški izkušnji. Svojo drugačnost so namreč izkoristili tako, da so se povezali in drug drugega dopolnjevali.
Ljudem pokazati svojo svobodo
Pri skupnem ustvarjanju je veliko bolj kot govorna komunikacija pomembna tista globlja, neverbalna. Tega se zaveda tudi Vidmarjeva, zato je mladim prepustila, da pred začetkom delavnic vodi ogrevanje eden izmed njih. Tako so lahko delili znanja in se razvijali v svojih pedagoških sposobnostih.
Ena izmed udeleženk iz Srbije, Milena Dautović, ki tudi študira dramsko igro, je povedala: »Želela sem se osredotočiti na skupino in začutiti njihovo energijo. Imela sem jasno vizijo, kaj želim pri vajah za ogrevanje od njih, zato so mi brez težav sledili.« Dodala je, da je na delavnicah zelo uživala: »Naučili smo se videti, poslušati in sprejemati zunanjo okolico. Verjamem, da ko se bomo vrnili domov, bomo imeli močnejšo prezenco tudi na odru.«
Udeleženka Manja Starc iz Loške doline si v življenju ne postavlja nobenih omejitev. Iti iz cone udobja, se sprostiti do te mere, da zaupaš sebi in drugim, vse to so izzivi, s katerimi se je srečala na delavnicah. Dopoldne so imeli vajo, na kateri so morali plesati, kot da jih nihče ne gleda.
»V takšni situaciji si moraš samo reči, da tisto, kar je v tebi, mora zdaj priti ven. To mi je bilo najtežje in hkrati najbolj osvobajajoče.« Zanjo je smisel ulične umetnosti na nevsiljiv način ljudem pokazati svoj del svobode. Za umetnost na prostem jo je pred dvema letoma navdušila klovnesa: »Žonglirala je in delala razne akrobacije, jaz pa sem si takrat rekla, da hočem to početi tudi jaz. Ona je bila tista dodatna izkušnja, ki mi je dala vedeti, da je takšno ustvarjanje del mene.«
Mladi umetniki bodo pridobljeno znanje predstavili v petek, 5. julija, pri podhodu Ajdovščina, kot del 22. mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Desetnica.
Fotoreportažo o festivalu Ana Desetnica si lahko ogledate v jutrišnjem Objektivu.
