Zaradi posledic epidemije koronavirusa se letošnja 23. edicija festivala uličnega gledališča Ana Desetnica odvija malo drugače, in sicer v dveh delih; prvi se je začel minuli konec tedna v Kamniku in Novi Gorici, jutri se nadaljuje v Ljubljani in Šoštanju, ta teden pa potujejo še v Krško, Sežano, Ilirsko Bistrico in Gornjo Radgono, kamor gredo sploh prvič. Drugi del festivala bo med 17. in 20. septembrom.

»Čeravno trenutno umetniki veljamo za nekakšne parazite in nam razmere zaradi protivirusnih ukrepov niso naklonjene, smo se odločili festival izpeljati – ne le ker ga razumemo kot začetek poletja, ampak ker si priložnost zaslužijo tako naši umetniki kot tudi gledalci,« meni Goro Osojnik, umetniški motor festivala. Prvi del festivala bodo v teh dneh izpeljali izključno z domačimi umetniki, jeseni pa pričakujejo tudi performerje iz tujine.

Nič jih ne ustavi

Ko so bili člani Gledališča Ane Monro zaradi epidemije prisiljeni ostati znotraj svojih domov, so kmalu začeli razmišljati zunaj njih – in ustvarili so nov žanr, tako imenovano uličnogledališko podoknico, projekt pa naslovili Ana pod oknom. Ker je bila predstava odlično sprejeta – gledalcev pač niso smeli vabiti na javna mesta, zato so jih obiskali na domačem dvorišču –, bodo festival v Ljubljani začeli prav z njo, in sicer jutri ob 18. uri med bloki na Poljanah. »Pot te predstave se bo nadaljevala še po drugih soseskah, najprej gremo v BS3, nato pa še v Celovške dvore in Plavo laguno. V te soseske so nas povabili že v času karantene, in že takrat smo ugotovili, da gre za urejene urbane prostore, kjer je na enem mestu veliko ljudi. Zato se zdaj vračamo na te lokacije,« je dodala Leja Forštner iz ekipe monrojevcev.

Drugače so monrojevci znani po tem, da prebivalce povabijo v predele mesta, ki jih morda ne poznajo. Nova predstava festivala Zadnji ulov bo jutri ob 19. uri izvedena na Fabianijevem mostu, to pa je območje v neposredni bližini Ambroževega trga, ki so ga monrojevci že pred leti načrtno revitalizirali, ko so tja pripeljali ulične predstave. V običajnih okoliščinah bi bil ta predel tudi letošnje osrednje festivalsko prizorišče.

Lastna produkcija

V teh izrednih razmerah je bilo težko na noge postaviti lastno produkcijo, a so vztrajali. »Zadnji ulov je vizualna predstava, ki je bila med prvimi gledalci že dobro sprejeta, v razmislek pa nam odpira več vidikov, med drugim okoljskega. Lani smo se namreč odločili, da se bomo v lastnih produkcijah načrtno usmerili v določene aktualne tematike, ta denimo govori o pretiranem izlovu rib v oceanih. Obdelana je v duhu Gledališča Ane Monro, se pravi da ne gre za vzbujanje občutkov krivde pri gledalcih, temveč za postavljanje vprašanj, na katera pa ne dajemo odgovorov,« je izpostavil Goro Osojnik. V predstavo so ob prekaljenih gledališčnikih pritegnili kar celotno generacijo Šugle, šole sodobnih performativnih in uličnih umetnosti. »Predstava je zanimiva tudi z ekološkega vidika, saj so vsi rekviziti, kostumi, scenski elementi narejeni iz recikliranih materialov,« je povedala Leja Forštner. Goro Osojnik dodaja: »Ne le da govorimo o ekoloških temah, ampak se tudi sami ekološko obnašamo.«

Preostale ulične predstave so izbrali na podlagi kriterija »kar je po našem mnenju najboljše v tem trenutku v Sloveniji«, predstavilo pa se bo 15 gledaliških skupin, med novimi pobudami sta na primer Tolpa Lutkalica in performativni tim znotraj KUD Ljud. Za tiste najmlajše bodo poskrbeli z interaktivno delavnico Dvorišče gibališče ter Zelenimi igrali. Jeseni, ko naj bi se pridružile tudi predstave iz tujine, pa bodo najboljši med njimi podelili še mednarodno nagrado odličnosti URBana LJUBLJana 2020.