Nemški državni organi so na nekaterih predelih avtoceste hitrost omejili kar na 100 kilometrov na uro, saj se bojijo, da bi visoke temperature povzročile potencialno smrtonosne razpoke na površini avtoceste, je povedal predstavnik tamkajšnje agencije za avtoceste.
Meteorologi krivdo za visoke temperature v zahodni Evropi pripisujejo klimatskim spremembam. Vročinski valovi nastanejo zaradi sončnega segrevanja atmosfere v območju visokega zračnega pritiska in rotacije Zemlje. Ob visokem pritisku se zrak spušča proti površju in deluje kot zračni pokrov, ki pokriva atmosfero, saj vroč zrak zadržuje in mu onemogoča dvigovanje. Vročinski valovi niso nekaj nenavadnega, a se po pričevanju strokovnjakov povečuje globalna temperatura, zato bodo posledično pogostejši. Dokazano je, da človek s sežiganjem fosilnih goriv, požiganjem gozdov, spremembo rabe tal, odlaganjem odpadkov, živinorejo in podobno, vpliva na povečanje koncentracije toplogrednih plinov in zmanjšuje sposobnosti vezave CO2 v biomaso. Zaradi dejanj ljudi se po svetu odvija serija različnih vremenskih predstav, ki povzroča veliko gorja.
Že v letu 2018 je vročinski val v Nemčiji sprožal veliko nevšečnosti, saj je državo zajela trajna suša, ki je zaustavila ladijski promet na reki Ren, vročinski val pa je oviral proizvodnjo električne energije, sprožil gozdne požare in prvič v 24 letih prisilil Nemce v uvoz žita. Naraščanje temperatur pa vpliva tudi na nastanek močnih neurij, poroča Fortune.
Vročina vpliva na zdravje ljudi, politične napetosti se zaostrujejo
Zgodnja poletna vročica je na primer v Berlinu že povzročila nekaj gozdnih požarov, v Parizu prostovoljci prinašajo vodo brezdomcem. Francoska vlada je že zaprla šole in začela izvajati načrt za zaščito prebivalcev. Pri Rdečem križu so opozorili, da lahko visoke temperature pri ljudeh povzročijo omotico, krče, pomanjkanje apetita, pretirano znojenje in halucinacije, še pogosteje pri starejših. Vročina pa lahko povzroči tudi dehidracijo, toplotno izčrpanost in zastoj srca, kar privede do smrti. Vročinski val je vplival tudi na cene električne energije, ki so se zaradi pričakovanja, da bodo Evropejci začeli množično uporabljati ventilatorje in klimatske naprave za hlajenje, po vsej celini dvignile.
Junijski vročinski val, ki je del niza izrednih vremenskih vzorcev, – vključno z visokimi temperaturami v Indiji, ki so presegle 50 stopinj Celzija in ubile več kot 180 ljudi – je najnovejše opozorilo o oprijemljivih učinkih podnebnih sprememb. S temi tveganji, ki jih je težko prezreti, je okoljsko vprašanje dobilo mesto tudi na političnem dnevnem redu. S teh razlogov je v Nemčiji narasla podpora nemški zeleni stranki, ki je v zadnjih javnomnenjskih anketah zasenčila stranko Angele Merkel.
V Nemčiji protestirali proti proizvodnji premoga
Politične napetosti v Nemčiji se zaostrujejo, saj ljudje politikom okolja ne zaupajo več. Policisti so v nedeljo iz nemškega rudnika Garzweiler prisilno odstranili 250 podnebnih aktivistov, ki so v soboto vdrli vanj in tam prenočili. Protesti proti premogu so se odvijali že od petka, zbralo pa se je nekaj tisoč ljudi.
»Naša prihodnost je ogrožena,« je povedala Nike Malhaus, predstavnica protestne skupine Ende Gelaende in dodala, da so zaustavitev proizvodnje premoga vzeli v svoje roke, saj vlada neuspešno varuje okolje.
Če spomnimo, je to že drugi vročinski val to leto, saj je prvi za nekaj dni zajel severni del Anglije in Alpe že februarja, ko so temperature presegle 20 stopinj Celzija.
Države sprejemajo razne ukrepe. V Bruslju, Antwerpnu in belgijskem mestu Ostend so za turiste ukinili prevoz s kočijami, odločitev pa so sprejeli iz skrbi do živali.
