Malce pred drugo uro zjutraj so po dolgem dnevu številnih sestankov evropski voditelji včeraj končali razpravo, komu nameniti najpomembnejše položaje v Evropski uniji. V evropskem svetu ni bilo kvalificirane večine za nobenega izmed treh vodilnih kandidatov največjih evropskih političnih sil: Manfreda Webra iz Evropske ljudske stranke, Fransa Timmermansa iz Naprednega zavezništva socialistov in demokratov ter Margrethe Vestager iz liberalnega tabora.
A tako kot se voditelji niso strinjali, komu nameniti položaj predsednika evropske komisije, s čimer bi se začel razpletati tudi preostanek kadrovskega paketa, si niso bili enotni niti, ali zavrnitve vseh treh vodilnih kandidatov pomenijo, da so Weber, Timmermans in Vestagerjeva izpadli iz igre oziroma da je sistem vodilnih kandidatov klavrno propadel. Da so še v igri, glede na pestro dogajanje na vrhu včeraj ni povsem verjel niti premier Marjan Šarec. »Ničesar ne bi izključil glede na to, da ni nič dorečenega. Bomo videli, kako se bo odvijal proces v prihodnjih dneh,« je dejal in se zavzel za bolj organizirana pogajanja. Po njegovem mnenju bi se morale osrednje politične skupine najprej dogovoriti, katere položaje bo prevzela katera skupina, nato pa bi načeli vprašanje imen.
So vodilni kandidati izpadli iz igre?
»Donald Tusk nam je poročal o stanju, ki ga moramo upoštevati. To poročilo nas postavlja pred izzive,« je dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Njene besede so si mnogi razlagali, kot da se je tudi sama že odpovedala kandidaturi strankarskega kolega Webra, potem ko so v četrtek socialdemokrati in liberalci sporočili, da ga v parlamentu ne bodo podprli. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po razpravi na evropskem svetu nakazoval, da nihče od vodilnih kandidatov, vključno z liberalko Vestagerjevo, v nadaljevanju pogajanj nima več možnosti za uspeh. »V prihodnjem tednu se morajo pojaviti imena ljudi, ki imajo ustrezne kvalifikacije,« je dejal Macron, ki je Webru že od začetka nasprotoval, ne zaradi njegove nacionalne pripadnosti, temveč zato, ker da ne premore ustreznih vodstvenih kvalifikacij v izvršnih vejah oblasti.
Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji teden, tudi ob robu vrha G20 v japonski Osaki. Od tam se bodo voditelji Nemčije, Francije, Italije, Španije in Nizozemske podali v Bruselj, kjer bo v nedeljo zvečer potekal nov izredni vrh o kadrovskih vprašanjih. Na zasedanju naj bi vnovič poskušali doreči uravnotežen kadrovski paket. Španski premier Pedro Sanchez je včeraj že nakazal, da bi lahko socialdemokrati popustili pri vprašanju vodenja komisije. »Ne odpovedujemo se položaju predsednika komisije, toda če tega ne bo zasedel Timmermans, ima lahko mesto predsednika komisije tudi EPP.«
Blokirane ambicije
Evropski voditelji se med vrhom niso mogli sporazumeti niti o tem, ali bodo cilje za zaščito podnebja zastavili bolj ambiciozno. Želja, da bi dosegli soglasje za to, da bi bile države leta 2050 nevtralne pri izpustih ogljikovega dioksida, je ostala neuresničena. Ta sklep vrha so namreč blokirale Poljska, Češka, Estonija in Madžarska.
Med najglasnejšimi nasprotniki tega cilja je bil poljski premier Mateusz Moraviecki, Poljska namreč v naslednjih desetletjih v svojem energetskem razrezu še močno stavi na premog iz lastnih nahajališč. Opozarjal je, da njegova država zaradi dolgoletne komunistične vladavine pri energetskem prehodu krepko zaostaja za zahodno Evropo. Večino njene energetske oskrbe prispeva energija, pridobljena iz premoga, zato bo morala v energetski prehod vlagati veliko več kot druge države članice. Moraviecki je še dejal, da posamezne zahodnoevropske države porabijo dvakrat več energije kot Poljska, a se same ne vidijo kot onesnaževalke okolja, saj so večino svoje industrijske proizvodnje preselile v druge dele sveta, denimo v Azijo. Okoljevarstvene organizacije so te zaključke vrha sprejele z razočaranjem.
