Na hokejskih Jesenicah vladajo negotove razmere glede prihodnosti kluba. Predsednik Anže Pogačar že leto dni ponuja svoj položaj kandidatom z močnejšim gospodarskim vplivom, vendar ni nobenega premika. »Mar res ni junaka, ki bi videl izziv v vodenju jeseniškega hokeja? Včasih je predsedniška funkcija v hokejskem klubu pomenila ponos, a so se časi zelo spremenili. Naj se še tako čudno sliši, a Jesenice v tem trenutku niso več hokejsko mesto. Ni dovolj, da se samo govori, kako mora hokej na Jesenicah obstati,« zaskrbljeno ugotavlja Anže Pogačar.
V Podmežakli so za nedoločen čas prestavili napovedano skupščino, na kateri bi morali že v začetku junija ustoličili novo vodstvo. Med resnimi kandidati za prevzem kluba je bil tudi nekdanji minister za okolje in prostor Jure Leben, a si je premislil. Na Jesenicah bi morali čez dober mesec dni začeti priprave na novo sezono, a nimajo niti trenerja, konkurenčnega igralskega kadra in zagotovljenega proračuna za nemoteno delovanje. Lahko se zgodi, da bodo železarji igrali večinoma z mladimi igralci brez tujih okrepitev. »Nimamo sreče ali pa ne znamo poiskati ljudi, ki bi prevzeli klub. Trudimo se na vse načine, da hokej ne bi zamrl, a je vsako leto težje. Vse možnosti so odprte. Po vsej Evropi za vsakim uspešnim športnim klubom stoji občina, pri nas ostaja samo pri obljubah. Ne želimo pritiskati na občinske uradnike. Raje bi videli, da bi sami prepoznali pomembnost panoge v mestu. Zdajšnje vodstvo kluba z menoj na čelu smo dosegli limit. Jesenice morajo postati projekt celotne gorenjske regije,« pravi Pogačar, ki opozarja tudi na višanje stroškov v alpski ligi. Po najbolj črnem scenariju bi na Jesenicah lahko ugasnil še drugi hokejski klub v zadnjem desetletju.
HZS: 635.000 evrov minusa
Redno letno zasedanje skupščine bo danes v največji tivolski pisarni opravila Hokejska zveza Slovenije, ki jo vodi kranjski župan Matjaž Rakovec. Kot izhaja iz uradnih dokumentov, je zveza v letu 2018 ustvarila 250.000 evrov dobička. To pomeni, da je negativni sklad ob koncu minulega leta znašal 635.000 evrov, kar po mnenju sanacijske skupine ne obremenjuje poslovanja zveze. V zvezi kljub določenim odstopanjem pričakujejo, da bodo do konca leta 2022 v celoti sanirali poslovanje. Vodstvo zveze je v letnem poročilu večkrat izpostavilo, da so lani uspešno kandidirali za evropska sredstva in za dva projekta prejeli slabih 400.000 evrov. Kot zanimivost dodajmo, da se je predsedstvo zveze v zadnjem letu dni na redni seji srečalo zgolj enkrat, petkrat pa so opravili dopisno sejo.
V minuli sezoni je hokejska zveza med slovenske klube v različnih oblikah razdelila 61.500 evrov. V finančnem načrtu za letošnje leto načrtujejo slabih 1,4 milijona evrov prihodkov, v naslednjem letu pa dobrih 2,6 milijona evrov. V načrtu za leto 2020 je rekordnih 1,6 milijona evrov sponzorskih sredstev, a bodo čez leto dni ob sprejetju rebalansa proračuna na podlagi realnih podatkov popravili izračune. Zvezo v prihodnji sezoni čaka organizacija svetovnega prvenstva skupine B v Stožicah, med mikavnejše izzive spada tudi predsedovanje alpski ligi.
