Prvi hrvaški politični kapitalec je v visokem startu pohitel v tekmo za predsedniški urad v elitni zagrebški rezidencialni četrti na vrhu ulice Pantovčak. Nekdanji predsednik hrvaške vlade in SDP Zoran Milanović je z objavo svoje kandidature razburil hrvaško politično sceno, ko je povedal, da si želi biti predsednik sodobne, progresivne in odprte Hrvaške. V opozicijskih, a tudi nekaterih vladnih strankah niso skrivali simpatije do kandidature nekdanjega premierja, ki se je po odhodu iz visoke politike leta 2016 ukvarjal z donosnimi svetovalnimi storitvami.
Grabar-Kitarovićeva v prednosti
V vladajoči HDZ so neučakani, da bo tudi aktualna predsednica države Kolinda Grabar - Kitarović končno sprejela njihovo ponujeno roko in se odločila za naskok na nov petletni mandat. Milanović je s svojo objavo kandidature iz udarnih medijskih prostorov odpihnil dogodke ob praznovanju 30. obletnice ustanovitve HDZ. Hrvaški premier in šef HDZ Andrej Plenković potem ni imel izbire in je v slovesnem nagovoru znova javno pozval Grabar-Kitarovićevo, naj bo vnovično njihova predsedniška kandidatka.
Ne Plenković ne njegovi oponenti v HDZ ne omenjajo drugih predsedniških kandidatov največje hrvaške politične stranke. So pa prepričani, da bodo znova premagali Milanovića in SDP, kot so storili na prejšnjih predsedniških volitvah ter potem na rednih in izrednih parlamentarnih volitvah. Vse karte so za zdaj stavili na Grabar-Kitarovićevo, ki prepričljivo vodi v predvolilnih raziskavah pred Milanovićem in drugimi potencialnimi kandidati. Med njimi je novi neodvisni evropski poslanec in nekdanji sodnik zagrebškega gospodarskega sodišča Mislav Kolakušić. Ta je že potrdil, da bo predsedniški kandidat. Nad Grabar-Kitarovićevo razočarana skrajna desnica vse bolj računa s kandidaturo priljubljenega narodnozabavnega pevca Miroslava Škora, nekoč saborskega poslanca HDZ in hrvaškega konzula na Madžarskem.
Ugibanja o odlašanju
Milanović pri ponedeljkovi objavi kandidature pred novinarji ni želel neposredno ocenjevati dosedanjega predsedniškega mandata Grabar-Kitarovićeve niti morebitnih drugih tekmecev. S svojim sloganom »Predsednik z značajem« in tudi s prvimi izjavami, da bo Hrvaška v primeru njegove izvolitve razpoznavna kot država z jasnim stališčem, se očitno zaveda, da bo za končno zmago moral previdno seči tudi v bazen volilcev konservativnih in suverenističnih strank, ki cenijo odločnega in pogumnega vodjo z vsemi njegovimi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi, kot je bilo v času, ko je kot hrvaški premier tudi za ceno spopada z Brusljem zavrnil arbitražni sporazum o meji s Slovenijo.
Na Hrvaškem že nekaj časa ugibajo, zakaj predsednica zavlačuje z objavo svoje odločitve o kandidaturi. Prevladujejo govorice o osebnih razlogih, v zakulisju je bilo celo slišati, da je Grabar-Kitarovićeva zbolela, a tudi, da obstajajo posnetki, ki naj bi spravili predsednico države v neprijeten položaj. Predsednica, ki je bila v torek na uradnem obisku v Estoniji, se je v Talinu znova izognila novinarskim vprašanjem o svoji kandidaturi, potem ko so iz njenega urada prejšnji teden neuradno povedali, da bodo odločitev o kandidaturi sporočili po sprejemu ob dnevu hrvaške državnosti 25. junija.
