Pobudniki današnjega zbora gradbenih inženirjev stanovski organizaciji očitajo, da jih ni zaščitila pri sprejemanju nove gradbene zakonodaje. Še več. Vodstvo Inženirske zbornice Slovenije (IZS) naj bi delovalo celo proti njim.
Rezultat tega je po oceni razočaranih inženirjev diskriminatorna zakonodaja, ki delu članstva jemlje že pridobljene pravice. O odvzemu statusa pooblaščeni inženir okoli 1300 članom zbornice, ki smejo na trgu nastopati le še kot nadzorni inženirji oziroma vodje del (ker niso pridobili pravice do projektiranja), smo v Dnevniku že pisali. A je spornih določil še več. Mednje gradbeni inženirji prištevajo tudi pogojevanje zaposlitve za polni delovni čas, ki jim po njihovem omejuje pravico do inženirskega dela.
Po novi zakonodaji lahko naloge s področja pooblaščenih inženirjev praviloma opravljajo le še podjetja, ki za polni delovni čas zaposlujejo vsaj enega pooblaščenega inženirja oziroma imajo ti v lasti najmanj polovico družbe, ali pa je eden od pooblaščenih inženirjev hkrati poslovodni organ. Po starem je zadoščal najem zunanjega sodelavca z ustreznimi pooblastili, zaradi česar so kot inženirski biroji lahko delovala tudi povsem neusposobljena podjetja. »Regulacija je bila neustrezna, transparentne tržne konkurence med usposobljenimi in neusposobljenimi izvajalci ni bilo, zato se v Sloveniji soočamo z nizko kakovostjo gradenj, neracionalnim vodenjem investicij ter nezadovoljstvom potrošnikov in uporabnikov zaradi neizpolnjenih pričakovanj,« so v prid novi zakonodaji zapisali v IZS.
Nad zakon in statut IZS
Prizadeti inženirji, podprti s pravnim mnenjem mariborske pravne fakultete, opozarjajo, da po novem nadzorni inženirji in vodje del, ki ne smejo več uporabljati naziva pooblaščeni inženir, ne smejo več opravljati niti dejavnosti v okviru lastnega podjetja, če v njem ne zaposlijo pooblaščenega inženirja ali mu ne ponudijo solastniškega deleža. Takšno prisiljevanje po njihovem pomeni nedopusten poseg v zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, zato so zahtevali ustavno presojo.
Ustavno sodišče primer še preučuje, odločilo pa je že o pobudi samostojnega podjetnika, koprskega geodeta Bojana Umarja. Ta trdi, da je v neskladju z ustavo tudi statut IZS, po katerem mora biti pooblaščeni inženir tudi kot solastnik v inženirskem podjetju zaposlen za polni delovni čas, če želi imeti aktiven status pooblaščenega inženirja (sicer mu status miruje). Umar zatrjuje, da zaradi tega ne more ustanoviti geodetskega podjetja, ustavni sodniki pa so ga poučili, da mora najprej izčrpati vse druge pravne možnosti, preden se lahko obrne na ustavno sodišče.
