Lansko sprejetje novele zakona o minimalni plači je bilo nepremišljeno in bo najbolj prizadelo ranljive posameznike, ki bodo težje našli delo, manj produktivna podjetja in panoge z visokim deležem stroškov dela. Posledice bodo občutili tudi drugi, saj se bodo podražili živila, vrtci, domovi za ostarele, je na današnjem posvetu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) z naslovom Domino učinek zakona o minimalni plači opozorila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Ocenam GZS so se pridružili tudi povabljeni strokovnjaki, ki menijo, da bo dvig minimalne plače povzročil nižjo rast zaposlovanja, višjo brezposelnost, upočasnjeno rast preostalih plač, zmanjšanje deleža mase plač za variabilno nagrajevanje, povečanje uravnilovke pa tudi nižjo gospodarsko rast.
Novela zakona o minimalni plači je po ocenah GZS nepotrebna, saj je Slovenija lani imela rekordno zaposlenost, masa plač pa se je v zadnjem desetletju povečala za 24 odstotkov. Ob tem se je razmerje med minimalno in povprečno plačo od leta 2009 zvišalo s 44,2 na 54,1 odstotka, kar je največ med vsemi državami EU.
Podjetja napovedujejo višje cene
Po anketi, ki so jo izvedli v GZS, v podjetjih pričakujejo, da bo zaradi vse večje uravnilovke prišlo do pritiskov na zvišanje plač tudi na drugih delovnih mestih in da se bodo porušili nagrajevalni sistemi. Posledično naj bi se dvignile cene surovin in storitev pri dobaviteljih, s čimer bodo narasli tudi drugi stroški poslovanja. kar naj bi zmanjšalo konkurenčnost zlasti izvozno usmerjenih podjetij. Podjetja se bodo morala na to odzvati z optimizacijo stroškov poslovanja in pospešeno avtomatizacijo delovnih procesov, zaradi česar bo manj potreb po zaposlovanju ljudi, ki zdaj delajo na manj zahtevnih delovnih mestih, kaže anketa GZS.
Po ocenah Bogdana Božca iz Marles hiš naj bi se v gradbeništvu sredstva za naložbe skrčila s 112 na 63 milijonov evrov, število zaposlenih pa naj bi se v petih letih znižalo za okoli 10.000. Direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc pa je opozoril, da bo na minimalni plači kar 84 odstotkov vseh zaposlenih v komunalnih podjetjih in da se bodo zaradi višjih stroškov dela morale cene storitev v naslednjem letu zvišati za od 16 do 18 odstotkov. V trgovini naj bi se stroški dela povečali za 450 milijonov evrov, za toliko pa naj bi bilo nato tudi podražitev.
Na ministrstvu za delo ne načrtujejo sprememb
Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje pravi, da sindikati pod nobenim pogojem ne bodo pristali na spreminjanje novele zakona ali odložitev njene uveljavitve. Opozorila delodajalcev ocenjuje za preveč drastična. »Slovenija se mora opredeliti, da noče graditi svojega konkurenčnega modela na račun nizkih plač delavcev. Stvar vodstev podjetij pa je, da izboljšajo produktivnost in najdejo nove trge,« je dejala.
Katastrofične napovedi delodajalcev zavrača tudi Luka Mesec, poslanec in koordinator Levice, ki je lani vložila predlog novele zakona o minimalni plači. Dvig bo po njegovi oceni pozitivno vplival na gospodarstvo, saj bo povečal domače povpraševanje. Tiste delodajalce, ki imajo zdrave poslovne modele, bo sprememba okrepila, tisti, ki tega ne zmorejo, pa bodo morali podjetja prestrukturirati ali jih zapreti. Dajanje potuhe nizko produktivnim podjetjem s slabimi plačami ne prinaša napredka, opozarja Mesec.
Na ministrstvu za delo pravijo, da glede minimalne plače trenutno ne pripravljajo sprememb. »Naše stališče je, da mora nekdo, ki dela poln delovni čas, 40 ur na teden, s svojo plačo preživeti, ne da bi moral pri tem posegati še po socialnih transferjih,« je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič. Predstavnike delodajalcev je povabil, naj se v čim krajšem času oglasijo na ministrstvu, kjer bodo skupaj pogledali, kateri ukrepi bi bili primerni za omilitev morebitnih negativnih učinkov. Teh zaradi ugodnih gospodarskih razmer, kar 16 odstotkov višjega lanskega dobička v podjetjih in pomanjkanja delovne sile sicer ne pričakujejo.
Umar: Zvišati bi bilo treba tudi povprečno plačo
Postopni in zmerni dvigi minimalne plače po oceni Umarja ne vplivajo bistveno na skupno raven zaposlenosti, poleg tega pa ima lahko dvig minimalne plače tudi pozitivne učinke. Povišal se bo dohodek najslabše plačanih, zmanjšale se bodo revščina delovno aktivnih in plačne neenakosti; delo bo postalo bolj privlačno ... Nujni so tudi ukrepi za zvišanje povprečne plače.
