Forum poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). »Na Inženirski zbornici smo veseli in ponosni, da so nam zaupali organizacijo Svetovnega gradbenega foruma 2019. To je še ena potrditev, da imamo po 22 letih delovanja veliko mednarodno veljavo. Osebno sem prepričan, da majhne države, kot je Slovenija, še bolj potrebujejo zunanje zglede in primerjave, da smo kot panoga lahko konkurenčni in kot posamezniki celo vodilni. Svetovni gradbeni forum je zato predvsem velika priložnost za domačo stroko,« je o Svetovnem gradbenem forumu z naslovom Odpornost stavb in infrastrukture povedal predsednik Inženirske zbornice mag. Črtomir Remec. Rdeča nit WCF 2019 bo odporna gradnja stavb in infrastrukture od energetskih izzivov do upravljanja tveganja naravnih nesreč, zaščite premoženja in odpornih skupnosti.
Nujna sprememba standardov gradnje
»Gradbeništvo je gotovo najbolj tradicionalna gospodarska panoga, ki pa doživlja v zadnjem obdobju veliko sprememb z novimi tehnologijami in menedžmentom. Glede na pričakovano rast svetovnega prebivalstva bo nujno bistveno spremeniti standarde gradnje. Kljub povečanim obtežbam zaradi grozečih naravnih katastrof bo hkrati treba zmanjšati porabo gradbenih materialov in energije, sicer ne bo možno že v kratkem zagotoviti dovolj virov,« še dodaja mag. Črtomir Remec. »Dogodek na eni strani ponuja možnost mednarodne uveljavitve znanja slovenskih gradbenikov in strokovnjakov, povezanih z gradbeno panogo v najširšem smislu, na drugi strani pa prenos najnovejših mednarodnih trendov in obveznosti na področju trajnostnega razvoja in vloge gradbeništva v njem,« pa meni dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) prof. dr. Matjaž Mikoš.
Tridnevni delovni program foruma je razdeljen na šest tematskih sklopov, ki slonijo na šestih od sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja, začrtanih pri Združenih narodih. »Tematski sklopi obravnavajo probleme energije v 21. stoletju z vidika učinkovitosti rabe virov v grajenem okolju, gradbeništva 4.0 in naprednega konstrukcijskega inženirstva, izzive kulturne dediščine v digitalnem svetu, probleme upravljanja s tveganji nesreč in naporov za odpornejšo skupnost nanje. Del programa se ukvarja tudi z vprašanjem, kako povečati zmogljivosti družbe na področju inženirstva in izzive upravljanja z nepremičninami in premoženjem ter napredkom pri integralnem informacijskem modeliranju stavb. Sodobno gradbeništvo ima v svetovnem razvoju namreč ključno vlogo,« je o tematskih sklopih povedal prof. dr. Matjaž Mikoš.
Dve pomembni domači obletnici
Gradbeništvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, letos pa praznuje dve pomembni obletnici – stoletnico Ljubljanske inženirske zbornice, predhodnice Inženirske zbornice Slovenije, in 100-letnico Univerze v Ljubljani. »Osnovna vloga in pomen zbornice se v stotih letih nista bistveno spremenila. Če pa pogledamo teme in napovedane prispevke na prihajajočem Svetovnem gradbenem forumu, sta se bistveno spremenili organizacija in tehnologija gradnje. O tem bo govorila tudi priložnostna razstava ob 100. obletnici Ljubljanske inženirske zbornice, postavljena v času trajanja Svetovnega gradbenega foruma aprila v preddverju Cankarjevega doma,« je ob častitljivi obletnici povedal mag. Črtomir Remec. »Ob Svetovnem gradbenem forumu kot glavnem strokovnem poklonu stoletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani in Tehniške fakultete kot naše predhodnice bomo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo pripravili lastno slavnostno akademijo, ki bo 12. septembra, sicer pa nameravamo stoletnico preživeti delovno. Tako prenavljamo študijski program Gradbeništvo, ki naj bi postal enovit magistrski študij druge stopnje,« je 100-letnico komentiral prof. dr. Matjaž Mikoš. Ob tej priložnosti se bodo inženirji ponosno ozrli na pretekle dosežke in hkrati v sodelovanju s tujimi strokovnjaki poiskali rešitve za izzive, ki nas čakajo v naslednjih stotih letih.
Po Svetovnem gradbenem forumu bo izšla tudi Ljubljanska deklaracija z vizijo razvoja gradbenega sektorja do 2030. »Ljubljanska deklaracija bo dopolnjena z zaključki posameznih sekcij Svetovnega gradbenega foruma. Cilj bo kljub grozečim klimatskim spremembam zagotoviti bolj odporno gradnjo na osnovi novih tehnologij in upravljanja. Pri uveljavljanju ugotovitev in zaključkov foruma pa računamo tudi na podporo prvega soorganizatorja WFEO in pokrovitelja UNESCO, ki imata v svetovnem merilu veliko veljavo in ugled. V dodatno pomoč nam bo videopredstavitev vseh predavanj in dogodkov WCF 2019, ki ne bodo dostopni samo udeležencem foruma, ampak tudi domačim in mednarodnim soorganizatorjem. Za domače strokovnjake pa verjamem, da bodo tokrat v polni meri izkoristili enkratno priložnost za mednarodno primerjavo in napredek v znanju, izkušnjah in sodelovanju,« je o Ljubljanski deklaraciji še dodal mag. Črtomir Remec.
