Vedno iščemo zanimive tržne produkte, ker se povpraševanje po pridelkih zelo spreminja. Aronija je eden takšnih tipičnih primerov. Pred leti je ni nihče poznal, zdaj je po soku aronije veliko povpraševanja. Iz klasične kmetije, ki je bila tako kot vse druge v teh krajih podrejena živinoreji, smo se preusmerili na pridelavo sadja in zelenjave. Z jagodami je moj oče začel v osemdesetih letih, ker je tukaj ugodno podnebje pa tudi povpraševanja je bilo veliko. V dolini reke Krke se je z namakalnim sistemom, ki ima doseg tristo hektarjev, zelo povečala proizvodnja tako sadja kot zelenjave.
Jagode ostajajo vaš glavni pridelek, gojite jih kar na desetih hektarjih. Ste eden največjih pridelovalcev v Sloveniji in eden prvih, ki ste začeli jagode pridelovati v rastlinjakih.Pridelave jagod na prostem praktično ni več. Ker jih dobavljamo večjim trgovskim verigam, pomeni, da jim jih moramo dostavljati vsak dan. Ob takšnem vremenu, kot je bilo recimo letos, bi bilo to popolnoma nemogoče. Jagode iz rastlinjakov so boljše kvalitete, na trg pridemo z njimi hitreje in potrebne je manj zaščite plodov zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev.
Jagode slovijo kot sadež, ki je močno škropljen z raznimi preparati.Jagode začnejo, če so izpostavljene zunanjim vremenskim vplivom, hitro gniti. Se pa vse prevečkrat posplošuje glede uporabe fitofarmacevtskih preparatov. Pri nas je glede uporabe zaščitnih sredstev izredno stroga zakonodaja pa tudi dovoljenih sredstev za zaščito je zelo malo. Lahko absolutno zagotovimo, da so naši plodovi zdravi, saj jih moramo redno dajati v analizo, imamo pa tudi certificirano pridelavo, tako da so redno pod budnim nadzorom inšpekcijskih služb. Slovenska zakonodaja je v primerjavi z italijansko ali špansko veliko bolj stroga. Nekaterih zaščitnih sredstev je pri nas dovoljenih tudi do dvajsetkrat manj kot na primer v Španiji. Na koncu pa se vsi znajdemo na isti trgovski polici.
Za paradižnik, ki je vzgojen v rastlinjaku, velja, da nima takšnega okusa kot tisti, ki raste zunaj. Zakaj naj bi bile jagode iz rastlinjaka boljše kvalitete kot tiste, ki zrastejo na prostem?Paradižnik v rastlinjakih ne raste v zemlji kot jagode, ampak raste v substratu, v kameni volni, ki se ji dodajajo hranila in voda. Rastlinjaki, v katerih rastejo jagode, sploh niso zaprti, zato razlik med našimi jagodami iz rastlinjaka in tistimi, ki jih ima kdo na vrtu, praktično ni. Tudi sorte so enake.
Obstaja kakšna slovenska avtohtona sorta jagod?Ne. Vse sadike so iz Italije. V Sloveniji lastnega razvoja razmnoževanja jagod ni, ker podjetja, ki se ukvarjajo s sadikami jagod, praktično vsako leto dajo na trg nove sorte.
Torej ne jemo vsako leto enakih jagod?V preteklih dvajsetih letih jih nismo. Zdaj pa, ker vsaj na naši kmetiji vseskozi kupujemo enake sadike. Sorte pa se vsako leto žlahtnijo, da imajo boljši okus, lepšo obliko. Če bi primerjali jagodo izpred dvajsetih let, bi se močno razlikovala od današnje. Pred leti se je več delalo na kvantiteti, danes pa je pridelka na rastlino veliko manj. Vsak pridelovalec pa se sam odloči, ali bo imel več poudarka na kvaliteti ali kvantiteti. Sort jagod je veliko.
Kje pa jih največ prodate?Pred leti smo večino jagod izvozili, danes več kot 90 odstotkov jagod prodamo v Sloveniji. Jagoda je specifičen pridelek in mnogo sort jagod ne prenese dolgih transportnih poti. V Sloveniji imamo srečo, da je vse blizu. Zato so jagode iz Španije povsem drugih sort kot naše slovenske. So večje, bolj čvrste, da lahko zdržijo transport. Imamo pa vedno več težav s preprodajalci, ki prodajajo italijanske in španske jagode že v začetku aprila ali prej, in sicer kot slovenske. Pri nas jagod do konca aprila ali pred začetkom maja na trgu ni.
Kje dobite delavce za pobiranje pridelkov?Imamo že standardne delavce, ki prihajajo iz Bosne. Vendar je tudi njih vse težje dobiti za sezonsko delo. V zadnjih letih se zelo pozna veliko povpraševanje po delovni sili iz Nemčije, tako da je še težje dobiti obiralce, saj imajo v Nemčiji višje urne postavke kot v Sloveniji.
Znani ste tudi po pridelavi paprik in čilijev ter pekoči omaki Robin Hot. Recepturo in blagovno znamko ste zaščitili v EU. Gre za marketinško potezo ali res pričakujete, da vam kdo ukrade recept?Želeli smo razviti blagovno znamko, ki bi jo lahko prodajali tudi na tujih trgih, zato je pomembno, da se poskrbi za zaščito blagovne znamke in samega produkta, ki je unikaten, trg v Slovenji pa je zelo zasičen s temi omakami. Podobno kot pri kraft pivu. Velik porast je prav tako v pripravi različnih kosov mesa na žaru, prekajevanju, kamor sodijo tudi omake iz paprik in čilijev. Barbecue oziroma BBQ je postal v Sloveniji izredno priljubljen. Zato smo poleg omake na trg poslali tudi vino Barbecue. Gre za rdečo zvrst, ki jo priporočamo k jedem z žara in naši omaki Robin Hot. Je zvrst modre frankinje in modrega pinota in je v ZDA dobil srebrno nagrado na Great America Wine awards v New Yorku.
Zaščiten pa je tudi cviček, z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja, ki je poleg jagod in čilijev vaš najbolj prepoznaven pridelek.V naši družini se že nekaj generacij vrti okrog vina. Potrditev tega je, da imamo v širši družini že pet kraljev cvička, dedek pa je bil ambasador cvička. Letos smo na Decanterjevem ocenjevanju za cviček prejeli bronasto nagrado in osvojili 86 točk, kar je izreden uspeh. Predvsem zato, ker se na tak način razbija mit, da cviček ne more biti kvalitetno vino. Glede na to, da je bilo na tekmovanju 16.400 vzorcev vin in 280 ocenjevalcev kot vinskih strokovnjakov, to pomeni, da je tudi Evropa priznala cviček kot enakopraven del evropske vinske zgodbe.
Pa je tudi kaj povpraševanja?V tujini malo. Se ga pa proda zelo veliko v Sloveniji. Problem pa je, da je na Dolenjskem več kot šest tisoč vinogradnikov, ki pridelujejo cviček in se s tem ukvarjajo večinoma ljubiteljsko. Ker obstajajo težave s prodajo, se posledično spuščajo cene.
Je torej vino težje prodati kot jagode in čilijevo omako?Bistveno težje. Zato nimamo samo cvička. V zadnjih letih smo zelo razširili ponudbo in pridelujemo tudi modro frankinjo, modri pinot, gamay, laški rizling ter penino, narejeno po klasični metodi.
