V kleti gradu Dobrovo je že leta 1880 grof Silverij de Baguer arhiviral vina, obenem pa veliko prispeval k razvoju vinogradništva in vinarstva v Brdih. Klet je po drugi svetovni vojni uporabljala briška zadruga. Nazadnje je v njej vrelo vino letnik 1986.
»Ureditev ekskluzivne kleti je narekovala potreba rasti prodaje vin kleti Goriška brda v najvišjih cenovnih razredih. Vino izvažamo v 36 držav sveta, med najpomembnejšimi izvoznimi trgi pa so ZDA, Kitajska, Velika Britanija in Italija. Več kot polovico prihodkov od prodaje stekleničenega vina največja pridelovalka in izvoznica slovenskih vin ustvari na tujih trgih,« je povedal direktor kleti Silvan Peršolja. Pri tem je poudaril: »Vina kleti de Baguer in A plus, ki že zorijo v sodih v prenovljenih prostorih, se umeščajo v sam vrh po kakovosti. Zato je briška klet potrebovala tudi ustrezen reprezentančni prostor, v katerem bomo lahko nagovarjali kupce in potencialne kupce v najvišjih cenovnih razredih.«
Darinko Ribolica, enolog briške kleti, pa je ob pridobitvi dodal, da imajo takšne posebne in ekskluzivne vinske kleti v vseh najbolj znanih vinorodnih pokrajinah po svetu. Tako imajo na primer v Franciji večje kleti poleg proizvodnih kleti tudi graščine, ki so običajno protokolarni objekti. Za predstavitev pomembnih vin, ki vedno potrebujejo tudi močno zgodbo, je nujno potrebno primerno okolje. In v tem je zgodovinska vrednost grajske kleti. V hrastovih sodih z de Baguerovim grbom in hrastovih sodih jajčaste oblike ponovno zorijo vina različnih sort (merlot, cabernet franc, rebula in chardonnay, op. p.). Tudi takšne, ki so namenjene linijam, ki bodo šele prišle na trg.«
Grajska klet ima dolgo zgodovino, saj je bila vedno pomemben del renesančnega gradu Dobrovo. V 17. stoletju jo je uredila plemiška družina Colloredo-Mels, prva družina, ki je imela v lasti dvorec. V letih 1909 in 1910 jo je temeljito preuredil grof Silverij de Baguer, ko jo je opremil s tremi betonskimi cisternami, znotraj obloženimi s steklom (ena je še ohranjena). To je bila takrat najsodobnejša tehnologija v avstro-ogrski monarhiji, prihajala pa je iz Klosterneuburga v Avstriji. »Ko prostori služijo svojemu osnovnemu namenu, je to največ, kar lahko naredimo za ohranitev kulturne dediščine svojih prednikov. Klet je bila obnovljena v sodelovanju z našim muzejem,« je vrednost obnove pojasnil direktor Goriškega muzeja Vladimir Peruničič. Klet je za obnovo namenila okoli 87.000 evrov. In kot je ob odprtju dejal Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije, so kletni prostori pod gradom zaživeli v polnem sijaju v svoji prvotni vlogi. Sodobna vina se bodo tako srečala z zgodovinsko kletjo, vina prihodnosti bodo zorela v okolju nekdanjih grofov.
Nad vini v novi grajski kleti bodo skrbno bedeli enolog Darinko Ribolica ter kletar Igor Skubin in njegov pomočnik Aleks Podlipnik. In kot je slikovito dejal Dušan Brejc, se vsi v vinski kleti Goriška brda in njihovi prijatelji zavedajo, da brez ljudi kleti ne bi bilo. In če ne bi bilo ljudi, potem bi bila trta samo plezalka.
