Splošno gledano v javnosti obstaja konsenz – nezadovoljstvo, ki je bilo preoblikovano v vedno močnejše medčloveško sovraštvo in izraženo v fašizmu in nacizmu, je nekaj, za kar si želimo, da ostane v zgodovini.
Kljub načelnemu obsojanju pa na moči in veljavi ponovno pridobivajo politične skupine in figure, ki izražajo izključujoče in sovražne ideje, volivce pa prepričujejo s populističnimi in na videz hitro odrešujočimi idejami. Če ekstremna ideja ni poimenovana kot ekstremna, je kot ekstremne ne prepoznamo? Znamo prepoznati elemente nacizma in fašizma, če ti niso označeni z besedama, za katere vemo, da sta slabi?
S tovrstnimi vprašanji se ukvarja nekajminutni film, v katerem spremljamo dialog med dvema moškima. Vsi elementi, ki kažejo na nacizem, so prisotni, kljub temu pa moški, ki na levi roki nosi rdeč trak s svastiko, trdi, da ni nacist. Za razplet si oglejte še kako aktualen posnetek.
