V začetku leta 2012, Maribor je tik pred tem prevzel naziv evropska prestolnica kulture, smo v Dnevniku razkrili, da je nacistični poet Ottokar Kernstock, avtor himne kljukastemu križu, še zmeraj častni občan Maribora. Razkritje je odmevalo v tujini, novico so povzeli francoska tiskovna agencija AFP in madžarski mediji, objavil jo je tudi hrvaški časnik Novi list.
Tedanji župan Franc Kangler se ni vznemiril zaradi teh objav, nacistični poet bo ostal častni občan Maribora, so leta 2012 sklenili v njegovem kabinetu. Kanglerja je tedaj med drugim podprl častni meščan, upokojeni politik Rudi Moge, ki je trdil, da bi bilo »zdajšnje obračunavanje s takšnimi nazivi zrcalo (ne)tolerantnosti sedanje družbe, nas samih«. Pisatelj in bivši politik Tone Partljič pa je Kanglerja branil z oceno, da je zgodba o Kernstocku zgolj »novinarska raca«.
Temna preteklost Maribora je bila nepomembna tudi županu Andreju Fištravcu. Kernstock je potonil v pozabo. Vse do včerajšnjega dne, ko so z Mestne občine Maribor sporočili, kaj se je odvijalo na seji odbora za mednarodno in medmestno sodelovanje. »Razmislek o ustreznosti naziva častni meščan je sprožila priprava predsednika odbora Igorja Jurišiča na nagovor ob odprtju dokumentarne razstave Boj in trpljenje v Muzeju narodne osvoboditve Maribor,« so sporočili iz kabineta župana Saše Arsenoviča. »Odbor bo komisiji za priznanja in nagrade predlagal pripravo predloga za odvzem naziva častni občan Ottokarju Kernstocku.« Sklepno odločitev bo moral sprejeti mestni svet.
Leta 1848 v Mariboru rojeni rimskokatoliški duhovnik in pesnik Kernstock je bil eden vodilnih ideologov nemškega nacionalizma in katolicizma na avstrijskem Štajerskem. Leta 1908 je avstrijskega duhovnika počastil mariborski župan Ivan Schmiderer. Podelil mu je naziv častni meščan. Ta diploma velja še danes, razstavljena je v samostanu na gradu Festenburg, kjer je Kernstock preživel večino svojega duhovniškega življenja.
Simbol vojnega hujskaštva in nacionalizma
Kernstock je nesporen simbol vojnega hujskaštva in nemškega nacionalizma in šovinizma. V sedanjosti ga v nemško govorečem prostoru cenijo samo še desničarski skrajneži. Kernstockov sodobnik, avstrijski pisatelj Karl Kraus (1874–1936), pa ga je označil za najbolj krvavega diletanta vojne lirike. V Sloveniji je najbolj znan Kernstockov verz, ki ga je med drugim v svoji zbirki esejev Brioni objavil Drago Jančar: »V Marburg nikdar ne pride naj trum slovanskih divji zbor, rajši črno pogorišče kot slovenski Maribor.«
Leta 1923 je po naročilu mestnega odbora »Hitlerjeve« nacionalsocialistične stranke NSDAP iz Fürstenfelda na Gradiščanskem spisal Hakenkreuzlied, himno kljukastemu križu. Kernstock je leta 1928 umrl, koliko je pomenil nacistom, pa kaže dejstvo, da so v okupiranem Mariboru nemudoma zaprli klasično gimnazijo in odpustili vse slovenske učitelje ter ustanovili Kernstockovo gimnazijo (Oberschule). V njej se je pouk nadaljeval že v drugi polovici junija 1941. V njej so poučevali večinoma Nemci iz rajha, nekoliko manj je bilo Avstrijcev, zelo poredko pa kakšen domačin. Po kapitulaciji Nemčije so slovenske povojne oblasti šolo zaprle, Kernstockovo mestno počastitev pa so več kot očitno spregledali.
