Avstrijske oblasti so opozorile, da ne bodo tolerirale ustaških simbolov, ki so od letos v državi prepovedani. Spoštovanje zakonov je nadziralo 450 policistov, tudi s helikopterji, celotno območje pa je bilo pod video nadzorom. Po prvih ocenah avstrijske policije je bilo na Libuškem polju med 8000 in 10.000 ljudi. Kot so dodali, do začetka maše ni bilo nobenih incidentov.
Med mašo za žrtve povojnih pobojev na Libuškem polju, ki jo je v živo prenašala hrvaška televizija (HTV), je bilo videti večinoma uradne hrvaške državne zastave ter nekaj cerkvenih zastav. HTV je navedla ocene organizatorjev iz hrvaškega Častnega pliberškega voda, da se je zbralo približno 15.000 ljudi, večinoma iz Hrvaške in BiH, a tudi iz Avstrije in Nemčije.
Potem ko je katoliška cerkev na avstrijskem Koroškem letos prvič zavrnila prošnjo hrvaške škofovske konference za organizacijo maše, je verski obred formalno vodil nižji hrvaški katoliški duhovnik, a je med mašo vernike nagovoril tudi hrvaški škof Ivica Petanjak iz škofije Krk.
V pridigi je izpostavil, da nihče ne bo mogel zatreti spomina na žrtve povojnih pobojev niti tovrstnih zborovanj. Meni, da ne smejo dovoliti drugim iz Evrope ali ZDA, da bi Hrvatom vsiljevali resnico. »Nismo danes tukaj, ker nekoga sovražimo, temveč zato, ker imamo radi svoje,« je povedal. Molitev za žrtve islamske vere je vodil duhovnik islamske skupnosti s Hrvaške.
Nasprotniki zborovanja bi prireditev prepovedali
Političnih nagovorov letos ni bilo predvidenih. Hrvaški državni vrh je poslal svoje odposlance na ravni ministrov, poslancev in vodje predsedniškega urada. Maše se je udeležilo več hrvaških poslancev, med njimi tudi podpredsednik sabora in HDZ Milijan Brkić, ki je bil danes na zasebnem obisku na Libuškem polju.
V preteklih letih je bilo videti vrsto hrvaških romarjev, ki so izpostavljali ustaško in nacistično ikonografijo ali podobne modificirane simbole. Lani je avstrijsko pravosodje kaznovalo pet hrvaških državljanov zaradi poveličevanja nacizma med zborovanjem.
Žalne slovesnosti za več deset tisoč pobitih Hrvatov, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške, a tudi civilisti, pri Pliberku potekajo od leta 1952. Na Hrvaškem velja Libuško polje za prvo postajo križne poti ujetnikov, ki so jih po 15. maju 1945 v t.i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem naj bi mnogi ujetniki umrli ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije.
Potem ko se je od zborovanja ogradila katoliška cerkev na avstrijskem Koroškem, avstrijske oblasti pa so poostrile zakonodajo proti izpostavljanju simbolov skrajnih organizacij, med katerimi je tudi ustaško gibanje, je na Hrvaškem iz cerkvenih in skrajno desničarskih krogov slišati, da bi zborovanje morda preselili na Hrvaško.
Pred začetkom zborovanja je nekaj deset nasprotnikov spominske slovesnosti v središču Pliberka izpostavilo, da je treba prireditev prepovedati, ker jo zlorabljajo za povzdigovanje ustaštva in nacizma. Nosili so napise v nemščini, hrvaščini in slovenščini, med drugim tudi s pozivi k prepovedi ustaških in nacističnih shodov. Na protestih, ki so jih organizirale okoljevarstvene in antifašistične skupine, so bili tudi nasprotniki zborovanja iz Hrvaške in Slovenije, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
