Znano je že, da je tudi ustavno sodišče prižgalo zeleno luč projektu gradnje hitre ceste proti Velenju in Koroški. In 3. razvojna os se bo letos začela graditi na odseku Gabrke. Tako sta povedala Janez Kušnik in Vili Žavrlan iz Družbe za avtoceste RS (Dars) na včerajšnjem sestanku koordinacijskega odbora za gradnjo 3. razvojne osi na Koroško na Prevaljah. Za odsek Gabrke je dokumentacija tako rekoč pripravljena, pridobiti je treba le še eno soglasje pristojnih služb, medtem ko so jih deset že zbrali. Vse ponudbe za odkupe zemljišč so vročene in to pomeni, da bodo lahko objavili razpis za izvajalca gradbenih del za prioritetni odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem. Možnost pritožb izvajalcev pa bodo na Darsu preprečili z dvofaznim postopkom izbire.

Pridobljenih četrtina vseh zemljišč

Ne glede na spodbudne informacije pa Korošce še vedno skrbi finančna konstrukcija, a nedvomno bo poroštveni zakon potreben. Po besedah državne sekretarke Nine Mauhler je financiranje še vedno stvar dogovora med ministrstvoma za infrastrukturo in finance. Zakon pa bi bil v proceduro državnega zbora lahko vložen še pred parlamentarnimi počitnicami. »Obiskali pa bomo tudi še vse poslanske skupine v državnem zboru in jih prosili za podporo. Tudi na kolenih, če bo treba,« poudarja koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhovnik. Ne glede na prioritetne lokacije (Podgorje, Gabrke in Škale) pa je na celotni trasi 3. razvojne osi, med Velenjem in Slovenj Gradcem, pravnomočno pridobljenih 25 odstotkov vseh zemljišč. Investicijski program za odsek Velenje–Slovenj Gradec bo potrjen še v tem mesecu. Predvidoma še julija bo sledil razpis za izvajalca gradbenih del za odsek Gabrke. Predstavnika Darsa sta člane odbora seznanila tudi, da je že bilo izdano soglasje za začetek projektiranja odseka 3. razvojne osi med Šentrupertom in Velenjem, ki je čakal na ustavno presojo. Prav zaradi slednje bo na tem odseku prišlo do enoletne zamude začetka del.

Sicer pa je včeraj vlada ministrstvu za infrastrukturo povečala dovoljeno porabo za dodatnih 51,6 milijona evrov, kar pomeni, da bo imelo omenjeno ministrstvo v okviru sprejetega rebalansa letošnjega proračuna po novem na razpolago 278,4 milijonov evrov. Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, je treba omogočiti nemoteno izvajanje aktivnosti na  tretji  razvojni  osi, pri čemer so navedli odseka Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec in tudi Novo mesto–Maline.