Projekt južnega dela 3. razvojne osi od Novega mesta do Bele krajine teče v skladu z načrti, je glavna ugotovitev včerajšnje javne tribune v Črnomlju. Pripravilo jo je okoljsko društvo Proteus, ki je sicer želelo opozoriti predvsem na okoljsko problematiko, ki jo s seboj prinaša »vsaka boljša cesta«, kot pravi predsednik društva Niko Šuštarič.
Poleg tega državni prostorski načrt za tretji odsek, to je od Črnomlja do Vinice, še ni sprejet, torej imajo Belokranjci še nekaj možnosti za pogovore in dogovore. »Skica v občinskem prostorskem načrtu je zarisana tako daleč v gozd, da drobi enoten habitat gozdnega območja po dolini Bele krajine. Gotovo obstajajo boljše možnosti,« pravi Šuštarič.
Obsežne študije vplivov na okolje
Po besedah Jelke Hudoklin, vodje oddelka za prostorsko načrtovanje v podjetju Acer Novo mesto, izbranem za izdelavo državnega prostorskega načrta, so okoljske vidike tras prvih dveh odsekov preverjali večkrat, najprej že pred leti pri osnovni študiji variant in nato tudi pri poznejših študijah. Izdelano je bilo obsežno okoljsko poročilo. Za vsak posamezni državni prostorski načrt posebej, to je za odsek od Novega mesta do Malin, vključno s predorom, in belokranjski odsek od Malin do Metlike oziroma Črnomlja, pa so bila spet izdelana podrobna okoljska poročila.
»Za oba odseka se je izkazalo, da so vplivi sprejetega državnega načrta na okolje sprejemljivi. Gre za zelo obsežne raziskave, od potencialnih vplivov na kmetijska zemljišča in hidrološko-hidravlične študije do vplivov na naravo in tako naprej.« Po njenih besedah je predvidenih več prehodov za divjad, protihrupne ograje in številni drugi ukrepi.
Prvi del štiripasovnice, to je petkilometrski odsek od vzhodnega avtocestnega priključka pri Novem mestu do Osredka pri Revozu, ocenjen na 110 milijonov evrov, naj bi začeli graditi konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, če ne bo večjih zapletov pri razpisih. Kot je pojasnila Lidija Kegljevič Zagorc iz družbe DRI – Upravljanje investicij, je parcelacija na novomeškem delu končana, država je že pridobila 99 odstotkov potrebnih zemljišč, to je okoli 700 parcel. Končane so geološke in hidrološke raziskave, pridobili so večino potrebnih mnenj soglasodajalcev. Še vedno pa čakajo na pridobitev okoljevarstvenega soglasja, za katero so vlogo podali že marca lani in ki je tudi eden od pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kljub temu pričakujejo, da bi razpis za izbor izvajalca lahko objavili sredi letošnjega leta.
Gradnjo 12,4 kilometra dolgega odseka od Osredka do priključka Maline, vključno z 2,3 kilometra dolgim predorom, naj bi začeli takoj po koncu novomeškega dela. Tak je vsaj cilj družbe za avtoceste, je lani jeseni v Novem mestu dejal njen predsednik uprave Tomaž Vidic. Ocenjena vrednost odseka do Malin (brez DDV) je 315 milijonov evrov. Je pa pristojno ministrstvo letos odločilo, da bo tudi cesta skozi Belo krajino štiripasovnica.
Cesta je možnost za mlade
»Za Belo krajino pomeni ta cesta predvsem razvojno priložnost,« pravi metliški župan Darko Zevnik. »Vemo, da smo odrezani od preostanka Slovenije. In vemo, da je cesta preko Gorjancev pogosto neprevozna, denimo v zimskem času. Ne slepimo se, da bo gospodarstvo kar naenkrat prišlo k nam. Bo pa morda dana tudi možnost mladim, da si bodo lažje poiskali zaposlitve zunaj Bele krajine, a še vedno živeli doma.«
Kot je ob tem poudaril črnomaljski župan Andrej Kavšek, je glavni vzrok izseljevanja mladih iz Bele krajine pomanjkanje delovnih mest, to pa je posledica prav neustrezne infrastrukture. »Rešitev za razvoj Bele krajine je torej tretja os, ki je že jasno začrtana v nacionalni strategiji ter nacionalni resoluciji razvoja prometa. Ob tem je nujen tudi razvoj elektroenergetske infrastrukture,« dodaja direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš.
