V dneh, obsijanih s soncem, je na zelenih površinah po mestu videti vse več ljudi in njihovih štirinožcev, ki se sprehajajo po ljubljanskih parkih, travnikih in gozdovih. Še posebno veliko jih je v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, kamor so se v torek podali uslužbenci krajinskega parka skupaj z Zavodom Alfakan, da bi sprehajalce s psi ozaveščali, kaj je najbolje za njihovega domačega ljubljenca, ko gredo z njim v naravo. »Naš cilj je, da na terenu dosežemo čim več obiskovalcev s psi. Želimo nagovarjati predvsem tiste, ki psov nimajo pod nadzorom. Bistveno je torej, da želimo ljudem povedati, zakaj je prav, da je pes pod nadzorom,« je povedal vodja službe Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib Andrej Verlič, preden smo se z njim in njegovo sodelavko iz Alfakana odpravili na del poti v bližini Nacionalnega inštituta za biologijo, le streljaj od živalskega vrta.
Ni nujno, da je pes vedno na povodcu
Mimo je prišla Fanika Vidrih. Njena ptičarka Kari sicer ni bila privezana, a je bila ubogljiva. Ni se zaganjala v mimoidoče in Andrej Verlič je hitro ugotovil, da ima njena vodnica stvari pod nadzorom. Pristopil je in stekel je pogovor. »Kari je bila v šoli, sicer le tri tedne, ampak kar uboga. Če pride kakšen kužek, se mu poskušava izogniti. Se pa boji psov črne barve, ker jo je nekoč takšen napadel,« je dejala Fanika Vidrih in pokazala povodec v roki, medtem ko ji je Andrej Verlič na precej subtilen način povedal, da morajo biti po pravilih psi sicer privezani, a ji dal vedeti, da v njenem primeru to ni tak problem, saj ima dober odnos s Kari. Razložil je, da so na območju poleg drugih psov in sprehajalcev tudi prostoživeče živali in da je v krajinskem parku registriranih okoli 1700 živalskih in rastlinskih vrst. »Če vidim, da prihajajo kužki, ki niso preveč družabni, jo pripnem. Prav tako, kadar grem na Rožnik, kajti tam je veliko divjadi od zajčkov do srn. Tukaj pa jo spustim, da se svobodno giblje. Nikoli ne gre daleč stran,« je dejala Fanika Vidrih in, preden se je poslovila, dodala, da gresta s Kari na sprehod trikrat na dan.
»Ste imeli pa srečo, da smo naleteli ravno na to gospo,« je dejal Andrej Verlič, ko sta se Kari in njena lastnica že oddaljevali. »Gospa točno ve, kje dati Kari svobodo in kje ne. Ko gresta v gozd, jo ima na povodcu, ker ve, da bi drugače preganjala prostoživeče živali. Pozna svojega psa. Ve, kje so omejitve, da se na primer kakšnega psa boji, zato se takšnim situacijam izogne,« je dodal.
Le sprehod ni dovolj
Vsi lastniki psov niso tako ozaveščeni. S to akcijo jim želijo med drugim povedati, kako ravnati s psom, da bo skupaj z lastnikom užival v sprehodu in bo, ko bosta prišla domov, prijetno utrujen. Kot pravi strokovnjak za vzgojo psov Jure Pribičevič, ne zadostuje, če psa peljemo ven, ga spustimo in medtem brskamo po telefonu. »Prevladuje mišljenje, da če želimo utruditi psa, gremo z njim na sprehod. To je najdlje od resnice. Če hočemo psa utruditi, ga moramo predvsem mentalno in fizično stimulirati, in to ni le sprehod, ampak zadovoljevanje pasjih nagonov, pasji šport, hobi in podobno. Torej je potrebna usmerjena dejavnost,« je dejal Jure Prebičevič, ki je prav tako sodeloval v tokratni akciji, in dodal, da mora biti pes omejen, če ni vzgojen. »Ko je enkrat vzgojen, pa si zasluži svobodo in je na krajih, kjer je to dovoljeno, lahko spuščen. Ni res, da pes, ki je na povodcu, ne more aktivno preživeti sprehoda. Lahko ima še boljši sprehod, le vodnik mora vedeti, kaj z njim početi,« je dejal in dodal, da je tudi od pasme odvisno, kaj je za psa najbolje. Medtem ko nekateri potrebujejo več svobode, so drugi zadovoljni, če je imajo nekoliko manj.
