Evropska komisija je Slovenijo v svoji vsakoletni oceni javnih financ v državah članicah EU pohvalila za zniževanje javnega dolga in nominalni presežek, ob tem pa opozorila, da je bil napredek pri uresničevanju lanskih priporočil omejen. Našo državo je znova pozvala k ustreznemu fiskalnemu ukrepanju, reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema in trga dela, izboljšanju poslovnega okolja, javnih naročil ter izvedbe privatizacije po sprejetih načrtih.
Komisija je Sloveniji za letošnje in prihodnje leto dala tri osrednja priporočila. V prvem državo poziva, naj doseže srednjeročni proračunski primanjkljaj v višini 0,25 odstotka BDP že v letu 2020 in ne leto pozneje. S tem namenom Bruselj predlaga, da vlada sprejme ustrezne ukrepe že letos, nadaljnje pa v prihodnjem letu.
Za vzdržnost javnih financ mora Slovenija po priporočilih komisije sprejeti in izvesti reforme v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi ter zagotoviti dolgoročno vzdržen in ustrezen pokojninski sistem, med drugim tudi z dvigom upokojitvene starosti in omejevanjem zgodnjega upokojevanja. Slovenija bi morala okrepiti zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev z izboljšanjem usklajenosti med izobraževanjem in usposabljanjem ter potrebami na trgu dela, vseživljenjskim učenjem in aktivacijskimi ukrepi, med drugim z izboljšanjem digitalne pismenosti.
Komisija priporoča naložbe v raziskave in inovacije
Drugo priporočilo se nanaša na delovanje in konkurenčnost trga in poslovnega okolja. Komisija Slovenijo poziva, naj podpre razvoj trga lastniških vrednostnih papirjev, izboljša poslovno okolje z zmanjšanjem regulacijskih omejitev in upravnega bremena, izboljša konkurenčnost, profesionalizacijo in neodvisen nadzor pri javnem naročanju ter izvede privatizacije v skladu z obstoječimi načrti.
V novem, tretjem posebnem naložbenem priporočilu članicam pa komisija naši državi svetuje, naj z naložbami povezane gospodarske politike osredotoči na raziskave in inovacije, na nizkoogljično in energetsko tranzicijo, zagotavljanje trajnostnega prometa, zlasti železniškega, in okoljsko infrastrukturo, pri čemer naj upošteva regionalne razlike v razvitosti.
Priporočila evropske komisije, ki slonijo na ocenah reformnih in proračunskih programov, ki jih države članice do konca aprila posredujejo v Bruselj, pomenijo konec vsakoletnega evropskega semestra, ki ga je Unija uvedla sredi finančne krize leta 2011, da bi okrepila odpornost proti novim krizam.
Vlada se zaveda nujnosti ukrepanja
Na finančnem ministrstvu pravijo, da je komisija v priporočilih prepoznala napredek Slovenije na področju javnih financ. Ta se kaže v najhitrejšem zniževanju javnega dolga med vsem državami območja z evrom in v nominalnem presežku sektorja države, ki ga namerava vlada po načrtih v programu stabilnosti v prihodnjih letih še okrepiti. Ob tem se, kot poudarjajo na ministrstvu, zavedajo tudi nujnosti nadaljnjih strukturnih ukrepov na področju vzdržnosti sistemov socialne varnosti, še zlasti na področju zdravstva in pokojnin, ter pri izboljšanju regulatornega okolja.
Glede poziva, naj Slovenija doseže srednjeročni proračunski cilj leto prej od predvidenega, na ministrstvu opozarjajo, da so zaradi metodologije izračuni negotovi in da lahko ocene nihajo. Po pojasnilih finančnega ministrstva je treba izračune ocenjevati tudi v luči dejstva, da v letu 2020 prehajamo na nov minimalni srednjeročni proračunski cilj – z letošnjega strukturnega presežka v višini 0,25 odstotka BDP na 0,25 odstotka BDP strukturnega primanjkljaja.
Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete ugotavlja, da v priporočilih komisije ni kakšnih posebnih presenečenj. Poziv, da Slovenija doseže srednjeročni proračunski primanjkljaj v višini 0,25 odstotka BDP že prihodnje leto, razume kot dodaten pritisk na sprejem zdravstvene in pokojninske reforme. Pri tem opozarja, da si komisija od njune uvedbe ne more obetati hitrega finančnega učinka. Reforme namreč kratkoročno prinašajo celo višje stroške, enako pa velja tudi za zahtevo po večjih vlaganjih v raziskave in inovacije, opozarja Jaklič.
