Splošna stavka v Benečiji.
Po Furlaniji in Karniji trajajo neredi in nemiri v najrazličnejših oblikah že ves teden. V nekaterih občinah v gorah so proglasili sovjetsko republiko, kar pa je trajalo večinoma le par dni, dokler niso dospeli tjakaj vojaki in orožniki. Vršili so se tudi napadi na bogateje posestnike in demonstranti so ponekod odnesli večje svote v nekako odplačilo za izvršena dela, katera neredna in nerodna državna birokracija ni zamogla več plačati. V Reziji so razstrelili železniški most in tako pretrgali za par dni tudi železniško zvezo med Vidmom oziroma Trstom in Dunajem čez Pontebbo in zdi se, da je ta proga doslej le za silo popravljena. V Červinjanu so zažgali občinsko hišo. Prepovedan je vsak promet z vozili; po nedeljskem počitku ni večina vlakov v Benečiji dosegla svojega cilja, ker jih je osobje med potoma zapustilo. Med tem je Delavska zbornica v Vidmu organizirala še splošni štrajk, ki se razteza tudi na poljedelstvo, a to v poseben protest proti vladi, ker ni poskrbela še ničesar proti naraščajočem brezdelju, dalje ker ni poskrbela za plačilo izvršenih popravil v opustošenem ozemlju in tudi ker ni še določila potrebne svote v izvršitev najnujnejših javnih del v videmski pokrajini. (…)
Resneje naravi je bil včerajšnji spopad pred občinskim domom, katerega so hoteli razjarjeni kmetje in delavci zasesti. Srd ljudstva se je obrnil posebno proti arditom, in nastalo je živahno prerekanje in psovanje. Ob 7 zvečer je bila napetost in razburjenost tako narasla, da se je bilo bati krvavega spopada. Tedaj je poskusil general Varini z govorom pomiriti množico, ali kmalu so ga prijeli in vrgli na tla. Vojaštvo je streljalo, in obležalo je več ranjenih, mej njimi en mrtev. Množica se je sicer razšla, ali takoj navalila na prodajalno orožja, od koder jo je zapodilo vojaštvo.
Edinost, 27. maja 1920
Nad desettisoč priseljencev iz Italije
je sedaj v Gorici. Dobili so lepša stanovanja, oblast jim gre na roko, ako hoče kdo odpreti kako trgovino ali obrt, za domače Italijane so dobre podrtine, za Slovence pa velja, da naj lepo zapuste goriško mesto. Domači Italijani se jezijo, »La Voce dell Isonzo« začudeno vprašuje, zakaj vlada to pusti v škodo domačim Italijanom, ali ne pomaga nič: italijanska vlada kolonizira Gorico s pristnim italijanskim življem, ker Gorica ima biti »italianisima«. Hudi politični boji se obetajo na Goriškem.
Slovenski narod, 28. maja 1920
Na Furlanskem in Tolminskem proglašena republika
Dunaj. 28. maja. »Volksblatt« poroča iz Trsta, da je na Furlanskem in Tolminskem izbruhnila vstaja. Vstaši so proklamirali karniško republiko, pregnali posadko, urade in karabinjerje iz 80 občin ter razobesili rdeče zastave. Železniško križišče v Pontebi so zasedli vstaši ter je vlada odposlala tja italijansko vojaštvo. (…)
Jugoslavija, 29. maja 1920
Gibanje u Furlaniji.
Furlansko gibanje je gospodarske in politične naravi. Vse je nezadovoljno do skrajnosti: meščanstvo, posestniki, kmetje in delavci; vsak se čuti v tej žalostni pokrajini zanemarjen, izgubljen, obupan. Splošna je zahteva po samopomoči, ker od vlade ne pričakujejo več ničesar. V videmskem mestu je vse zaprto, trgovine, uradi, obrti; ustavljen je vsak promet s tramvajem, železnico in avtomobili, a povsod vedno več vojaštva. Na splošni pritisk in grožnjo so po onem poboju pred gradom arditi odšli iz mesta; vojake, ki so večinoma domačini, ljudstvo lažje prenaša. V Čedadu so stavkujoči nastopili proti vojaštvu in bilo je zopet mrtvih, baje en stotnik in en meščan. Na progi pri San Daniele so pravočasno našli več razstreljivih naprav. Brez dovoljenja rdečega poveljništva ni možno oditi iz videmskega okrožja. Most čez Tilment je začel goreti, čim ga je zapustil vojaški vlak.
Skrajna razburjenost furlanskega ljudstva je razumljiva, če se premisli, da sta po Kobariškem polomu dve tretjini prebivalstva videmske pokrajine morale bežali in je to prebivalstvo ostalo v prognanstvu, razkropljeno pod najhujimi pogoji in po vsej Italiji. Vedno se čujejo izjave, da je vlada zapustila ljudstvo, ko je izgubilo vse svoje imetje, svoj zaslužek, in da je pošilja od kraja do kraja naprej, kakor sestradane berače. Po tolikem trpljenju se je v ljudstvu prav utrdila separatistiška misel furlanske republika. (…)
Edinost, 29. maja 1920
Italija.
Pobune in nemiri v Furlaniji dobivajo vedno ostrejšo obliko. V nekaterih gorskih krajih so proglasili sovjetsko republiko, napadli bogatejše posestnike ter jih oropali. V pokrajini Reziji so puntarji razstrelili železniški most, V Cervinjanu so zažgali občinsko hišo, v Vidmu je Delavska zbornica organizirala splošen štrajk vseh delavcev, tudi poljedelskih. Kljub ostremu nastopu vojaške sile so stradajoči puntarji proglasili več posameznih republik. Na glavnem trgu v Vidmu se je revolucijonarnega gibanja udeležilo nad 30.000 oseb, oboroženih s srpi, kosami, kladivi, sekirami itd., ki so prišli deloma iz zelo oddaljenih krajev. Vsa znamenja kažejo, da tam doli v blaženi Italiji utegne priti v doglednem času tako daleč, kakor v boljševiški in komunistični Rusiji.
Straža, 2. junija 1920
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.
