Srbi in Bolgari v Macedoniji.
A. Z. – V slednjem času pričelo se je v Macedoniji čudno gibanje. Bolgari kakor Srbi zahtevajo, naj pripade po narodnem pravu Macedonija Bolgariji ali Srbiji, če bi vsled razpada Turčije od te se odločila. Osebito Bolgari agitujejo izza berolinskega kongresa ter delajo z vsemi močmi na to, da bi se Macedonija kmalu vtelovila bolgarski kneževini. Srbi pa skušajo bolgarsko zahtevanje po Macedoniji odbiti, in osebito na literarnem polji se borijo proti bolgarizmu ter skušajo dokazati, da Slovani v Macedoniji pripadajo srbskemu pokolenju.
Med temi srbsko-macedonskimi spisi je osebito znamenit koledar »Vardar«, kateri se od srbske strani v obili množini razširja med macedonskim prebivalstvom, da bi je tako navdušili, da se držijo srbske narodnosti. – V jednem »Vardarjevem« članku o narodnostih v Macedoniji se zagotavlja, da so se tam Slovani uže pred blizu 1600 leti naselili. Macedonski Slovani pripadajo sicer jednemu pokolenju, katero se je v prejšnjih časih po jeziku in noši sicer razločevalo, a je bilo tujcu nasproti vender kot jeden rod, tako da so se smatrali kot po jeziku jedno slovansko obitelj.
Večina slovanskih rodov, kateri so se naselili v Macedoniji, ohranili so svoja stara imena – nekateri pa so se imenovali po starem, prejšnjem bivališči, kjer so se naselili. (…)
Macedonski Slovani so bili začetkom pod rimsko-bizantinsko oblastjo, a uže v 11. stoletji po Kr. rojstvu so se oprostili ter so bili tako nezavisni, da so vedno dalje prodirali ter v letu 587. zaseli Helas ter si jo 218 let obdržali v svoji oblasti.
V letu 679. šli so Bolgari čez Dunav ter so od tu vznemirjali tudi macedonske Slovane v njihovih bivališčih. V letu 811. so strahovito pustošili Macedonijo in Tracijo ter odpeljali tudi več prebivalcev v sužnjost v Bolgarijo. (…)
Med tem so Grki leta 971. uničili tudi bolgarsko kraljestvo na Dunavu in še le l. 1186. so se zopet oprostili Bolgari grškega vladarstva. Tudi ta novoustanovljena bolgarska država je bila hrepenela po Macedoniji. (…) Kmalu potem potegne epirski samodržec Teodor Macedonijo na sé, a l. 1230. zmaga ga bolgarski car Ivan Azen, si osvoji skoro vso Macedonijo, izimši Solun, a l. 1240. si zopet osvojé Grki to ozemlje. (…)
Ljubljanski list, 9. junija 1885
Dogodki v Macedoniji.
Sofija 21. maja. Car je poslal vojnemu ministru Savovu in načelniku generalnega štaba Dimitrovu visoka odlikovanja, kar se spravlja v zvezo z Macedonijo. Znano je namreč, da imata odlikovana dostojanstvenika največje zasluge, da ne prehajajo čete čez mejo ter skrbita s tem za splošno pomirjenje, kar je v smislu Rusije. Obenem pa je tudi sultan odlikoval bolgarskega generala Andrejeva, ki se mudi v Carigradu zaradi ureditve meje. Shodi in demonstracije proti Grkom se nadaljujejo po večjih bolgarskih krajih. Povsod se oznanuje Grkom bojkot.
Solun 20. maja. V bitoljskem vilajetu med Serfidžem in Košano so naleteli turški vojaki na močno grško četo. Grki so izobesili belo zastavo v znamenje, da ne goje sovraštva do Turkov. Vkljub temu je zapovedal turški častnik streljati. Sedaj so začeli streljati tudi Grki ter so ubili 25 turških vojakov. Turki so se morali končno umakniti, a Grki jih niso več preganjali. (…)
Slovenski narod, 22. maja 1905
Balkanski problem
V naslednjem prinašamo članek, ki ga je napisal za majevo številko ameriške revije »The World Court« g. Ljubomir Mihajlović, srbski poslanik v Washingtonu. (…)
V sledečem članku se bavi g. Mihajlović z vprašanjem Macedonije kot strokovnjak ter odgovarja na pretirano in megalomansko bolgarsko propagando. (…)
Mogel bi navesti mnogo resnejših dokazov, da je Macedonija srbska. Srbi niso bili osvojevalci Macedonije. Odkar naseljuje srbsko pleme balkanski polotok, je bila Macedonija njegov dom. Prilep, Debar, Tetovo, Prizren, Skoplje so kraji, ki so najožje vezani s srbsko zgodovino. Macedonija je bila vladana od Bolgarov in Turkov kot osvojevalcev, toda vedno je bila obljudena od srbskega plemena. Tradicije te zemlje so izključno srbske. Tem tradicijam se je zahvaliti, da je bil ohranjen duh našega naroda pod krutim vladanjem Bolgarov in Turkov. Srbski junak Marko Kraljević je živel v Prilepu in srbski car Dušan v Prizrenu in Skoplju. Vse samostane, ki so v srednjem veku predstavljali civilizacijo one dobe, so zgradili srbski vladarji. V Macedoniji ni niti ene bolgarske tradicije, niti ene bolgarske starine. (…)
Ko je srbska armada leta 1912 pregnala Turke iz Macedonije, je ves narod pozdravil Srbijo kot svojo rešiteljico. (…)
Glas naroda, 28. maja 1918
Bolgarski socialisti so za avtonomno Macedonijo.
London, 28. maja. – Bolgarski socialisti so prvi odgovorili na spomenico, ki je bila sprejeta v februarju t. l. na konferenci medzavezniških socialistov v Londonu. Bolgarski socialisti odgovarjajo, da se zadovoljujejo z večino točk v spomenici; sprejeli so tudi točko za teritorijalno izravnavo. Z ozirom na Macedonijo pravijo, da bi se morala združiti z Bolgarsko iz etnografičnih razlogov, toda so za to, da dobi Macedonija avtonomijo (…)
Prosveta, 29. maja 1918
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.
