Ob poslušanju glasbe, ki jo ustvarjajo člani zasedbe Êdna, se porodi občutek, da je edino tako sveža in igriva interpretacija ljudske glasbe, četudi gre za izrazito avtorski pristop, v teh časih sploh relevantna, da ne zveni zaprašeno in da naprej živi med ljudmi. V navdih jim je stara glasbena zapuščina Prekmurja in Porabja. Na trenutke so všečni, na trenutke jazzovsko zamaknjeni, spet tretjič dosledni do ljudske viže in besedil, predvsem pa so kot celota fuzija raznorodnih glasb, ki so jim tudi sicer všeč in se z njimi ukvarjajo profesionalno ali v drugih zasedbah. Lani jeseni so pri založbi Celinka izdali debitantski album Ajnc, cvaj, draj, zdaj pa že zbirajo material za naslednjega.
V iskanju svoje note
»Naše ime Êdna izhaja iz prekmurske besede za 'eno'. S tem smo želeli povedati, da vse glasbenike, ki smo v skupini, povezuje naša prekmursko-porabska ljudska zapuščina. Z izgovarjavo našega imena imajo v drugih pokrajinah težave, mi Prekmurci seveda ne,« se smeje skladateljica Tjaša Cigut, pobudnica zasedbe, ki v bendu poje in igra klaviature.
Êdno je sestavila leta 2014, ko je izdala samostojni album ljudskih pesmi Edno takšo bi rad. Ob predstavitvi albuma je na oder povabila nekaj prijateljev glasbenikov, da bi ljudske viže harmonsko obogatili. Po koncertu so sklenili, da se povežejo v bend, povabijo še koga in skozi ljudsko glasbo poiščejo svoj izraz, svojo noto. Zdaj so skupaj kontrabasist Luka Ščavničar, kitarist Luka Sraka, saksofonistka Jasmina Dajčman in tolkalist Blaž Korez, zadnja dva so uvozili iz Štajerske, včasih pa je bil z njimi še kitarist Kristian Majcen, ki je veliko pripomogel k siceršnji zvočni podobi benda. Vsi sicer poučujejo glasbo oziroma inštrumente na javnih in zasebnih glasbenih šolah.
V glavnem ustvarjajo tako, da v zvočno podobo vsak pridoda nekaj svojega, potem pa skupaj ideje razvijejo do konca. To pa pri njih traja, se smeje skladateljica: »Nočemo delati instant glasbe, zato so naše skladbe, preden so se znašle na plošči, potrebovale dolgo časa, da so dozorele.«
Navdih Prekmurja in Porabja
»Prekmurje je samo po sebi navdihujoče, in ko smo iskali, nismo našli glasbenikov, ki bi se z ljudskim izročilom ukvarjali na tak način kot mi, imamo pa zelo bogato dediščino,« pravi skladateljica. Kako bogata je, je spoznala, ko jo je sovaščanka Jasna Jurkovič, ki je diplomsko nalogo na temo ljudskih pesmi hotela obogatiti s posnetki pesmi, prosila, da bi skupaj zapeli. »Ko mi je pokazala, kaj vse je zbrala, sem bila očarana. Tudi sama sem začela brskati po ljudskih pesmih in zdelo se mi je zelo zanimivo, da lahko na novo odkrijem skladbe, ki že dolgo niso bile slišane. Tako lahko recimo na našem albumu najdemo pesem Rejzka, ki obravnava istospolno tematiko.«
Velik poudarek dajejo besedilom, pravzaprav vsebini in sporočilnosti besedil. »Prekmurske ljudske pesmi so po zapisu večinoma enoglasne, medtem ko imajo porabske že dodan drugi glas, vse pa so grajene zelo preprosto. Zanimivo je, da vsebina pesmi velikokrat ni v povezavi z glasbo, predvsem pri porabskih je tako. Če je besedilo žalostno, je melodija vesela in obratno. V naših interpretacijah smo na to pozorni, prilagodimo se sporočilnosti pesmi in glede na vzdušje ustvarimo glasbo. Ponekod smo melodijo povsem spremenili, dodali raznolike harmonije, efekte, predvsem pa smo pazili na občutenost interpretacije,« je še povedala ustanovna članica zasedbe.
