Najvišja predstavnica demokratske stranke, predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi, je pod naraščajočim pritiskom nekaj deset svojih poslancev, naj odobri začetek postopka za odpoklic predsednika Donalda Trumpa. Za to je v zadnjih dneh poskrbela Bela hiša sama, ko je nekdanjemu Trumpovemu svetovalcu Donu McGahnu prepovedala pričati v kongresu o tem, kar je povedal posebnemu preiskovalcu ruskega vpletanja v volitve Robertu Muellerju. Nekateri demokrati v početju Bele hiše vidijo onemogočanje medsebojnega nadzora vej oblasti in trdijo, da je začetek postopka odpoklica edini način, da se Belo hišo takoj prisili k izročitvi vseh zahtevanih dokumentov in k pričanju vseh poklicanih. Na spisek slednjih so demokrati v torek dodali še nekdanjo Trumpovo tesno sodelavko in zaupnico Hope Hicks in McGahnovo pomočnico Anne Donaldson.
Pelosijeva se pozivom k začetku postopka odpoklica upira in je to povedala tudi na današnjem sestanku demokratskih kongresnikov. Je pa potem dodala svojo najostrejšo izjavo doslej, rekoč: »Nihče ni nad zakonom, niti predsednik ZDA. Mislimo, da predsednik Združenih držav sodeluje pri prikrivanju.«
Korakanje v Trumpovo past?
Trump trdi, da ga je posebni preiskovalec opral vsake krivde, demokrati pa menijo drugače. Prav McGahnu naj bi Trump naročil, da med preiskavo odpusti Muellerja, kar bi bilo mogoče razumeti kot oviranje preiskave oziroma dela pravosodja, za kar je mogoča odstavitev. Ko v torek McGahna ni bilo na zaslišanje v pravosodni odbor predstavniškega doma kljub uradnemu pozivu, je še več demokratov ocenilo, da je začetek postopka odstavitve edina pot naprej. Za to se je doslej javno izreklo približno 25 njihovih poslancev ali dobra desetina in še en republikanski.
Jasno sicer je, da se postopek ne bi končal z odhodom Trumpa. Predstavniški dom lahko z večino, ki jo demokrati imajo, sprejme točke obtožnice proti predsedniku, toda odstavitev bi moral z dvotretjinsko večino potrditi senat, kjer imajo večino republikanci. V resnici gre za političen proces, ki bi pahnil državo v politično krizo, praktično ustavil delo kongresa in vlade, demokratom pa verjetno tudi odtujil mnoge sredinske volilce. To so glavni razlogi, zakaj ima Pelosijeva vsaj za zdaj pomisleke.
Nekateri zadržani demokrati menijo, da bi bil postopek lahko celo usluga Trumpu, ki se bolje znajde v kaotičnih razmerah. Predsednikov prijatelj Michael Caputo je ocenil, da Trump z blokiranjem kongresnih preiskav demokrate načrtno pelje v past. In ni edini, ki misli, da bi mu vse to pomagalo v kampanji pred volitvami prihodnje leto.
Konec sodelovanja, nato molitev
Zadnja zaostritev je pokopala tudi za danes napovedani dialog Bele hiše in vodstva demokratov o 2000 milijard dolarjev vrednih vlaganjih v infrastrukturo, ki je v ZDA v precej klavrnem stanju. Trump je sicer prišel na dogovorjeno srečanje s Pelosijevo in vodjo demokratov v senatu Chuckom Schumerjem, toda ni jima pustil do besede, ampak je po poročanju ameriških medijev jezno dejal, da prekinja pogovore o vseh temah, dokler demokrati ne končajo »lažnih preiskav« v kongresu. Nato je po nekaj minutah naglo odšel iz sobe, očitno jezen zaradi izjave Pelosijeve, da sodeluje pri prikrivanju. Pelosijeva je kasneje dejala, da moli za ZDA in za predsednika.
Posodobitev infrastrukture je sicer ena redkih Trumpovih idej, ki je demokratom blizu. Načelni dogovor o projektu so sprejeli prejšnji mesec, zdaj pa naj bi se dogovorili, kako zagotoviti denar za projekt, ki bi trajal 25 let in je po mnenju velike večine Američanov nujno potreben. V februarski anketi Rasmussen Reportsa je 96 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je za gospodarsko rast pomembno obnoviti ceste, železnice, mostove, električno omrežje in vodovodne sisteme. Le trije odstotki so menili, da infrastruktura ni pomembna.
