ZDA so prejšnji teden prepovedale poslovanje s tujimi telekomunikacijskimi podjetji, ki predstavljajo tveganje za nacionalno varnost ZDA. Podjetja ali države v izvršnem ukazu predsednika Trumpa niso posebej omenjene, a v prvi vrsti naj bi šlo predvsem za ukrep proti Huaweiju, ki se je v zadnjih letih s skokovito rastjo povzel na drugo mesto med izdelovalci pametnih telefonov in na vrh dobaviteljev telekomunikacijske omrežne opreme.
Kot posledica tega je v nedeljo nato ameriški tehnološki velikan Google, ki s svojim sistemom Android opremlja večino pametnih telefonov na svetu, sporočil, da prekinja sodelovanje s Huaweijem.
Če bi ukrep ZDA obveljal, je to po Ropretovih besedah praktično konec Huaweijevih upov postati največji na telekomunikacijskem trgu, razen če bi kitajski koncern uspel z razvojem lastnega operacijskega sistema ali prilagoditvijo sistema Android, kar pa je po njegovem mnenju zelo malo verjetno.
Ukrep bi najbolj prizadel Evropejce
Če bi ameriški ukrep obveljal, bi to po Ropretovi oceni najbolj prizadelo evropske potrošnike, saj v ZDA Huawei ni uspel prodreti, na Kitajskem pa se uporablja drugačen operacijski sistem Android, ki ne podpira Googlovih aplikacij. Od najmočnejših Huaweijevih tržišč tako ostane predvsem Evropa.
Posledica ameriškega ukrepa je tudi prekinitev dobave čipov Huaweiju. Ta ima po informacijah v medijih zaloge še za tri mesece, je dejal Ropret. V naprej pa bi imel po njegovi oceni težave, saj večina najbolj kakovostnih komponent prihaja iz ZDA.
Alternativa je po Ropretovih navedbah ta, da Huawei tudi ob podpori države zelo veliko vloži v razvoj lastnih rešitev, a tak proces traja nekaj časa. »Huawei ni v prav dobrem položaju, če se zadeva ne razreši na drug način,« ugotavlja Ropret.
Google je sicer v ponedeljek sporočil, da bo ukrep za zdaj prizadel le potencialne kupce novih pametnih telefonov, medtem ko bodo aplikacije, kot sta Gmail, Zemljevidi, in storitve, kot je trgovina z aplikacijami Google Play, na obstoječih napravah in tistih, ki jih imajo prodajalci na zalogi, še naprej normalno podprte.
A Ropret se ob tem sprašuje, kako se bodo dogodki razvijali v naprej. »Za zdaj ta obljuba glede normalne podpore obstaja, za naprej je pa še vse zelo v zraku,« je dejal.
ZDA so sicer v ponedeljek prepoved poslovanja s kitajskim tehnološkim velikanom preložile za 90 dni, s pojasnilom, da je potrebnega nekaj manevrskega prostora, da bi se izognili hudim motnjam na trgu. Huaweiju so tako izdali začasno dovoljenje, ki mu bo omogočilo poslovanje z ameriškimi podjetji, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Začasno splošno dovoljenje operaterjem daje čas, da sklenejo dogovore z drugimi, ministrstvu pa manevrski prostor za določitev dolgoročnih ukrepov za ameriška in tuja telekomunikacijska podjetja, ki so trenutno odvisna od Huaweijeve opreme,« je pojasnil ameriški minister za trgovino Wilbur Ross.
Ponoči je prišla v javnost tudi novica, da Huawei in Google iščeta rešitev za težave, ki jih imata zaradi prepovedi. Na vprašanje, kaj bi se lahko giganta dogovorila, je Ropret odgovoril, da gre bolj za vprašanje, kaj se lahko ZDA in Kitajska dogovorijo na politični ravni.
Sledijo povračilni ukrepi?
Najprej bi lahko morda Kitajska poskusila s povračilnimi ukrepi, a Ropret meni, da se bosta velesili vendarle poskušali dogovoriti o celoviti ureditvi medsebojnih ekonomskih odnosov, o čemer se pogovarjata že več mesecev. »Ameriška stran je tudi ta ukrep verjetno sprejela kot pogajalski korak in ne kot dejanski poskus uničenja kitajskih tehnoloških podjetij,« je ocenil.
Glede drugih možnosti Ropret omenja, da bi Google lahko zaprosil za začasno dovoljenje za poslovanje s Huaweijem, ne ve pa, kakšna je verjetnost, da bi ga dobil. Google bi lahko tudi zakulisno lobiral v Washingtonu, da bi dosegel kakšne spremembe. Še kar nekaj možnosti je, da se položaj spremeni, meni Ropret.
Glede možnih kitajskih protiukrepov je navedel omejitev izvoza redkih zemljin, kjer je Kitajska najmočnejši svetovni igralec. Povedno je tudi, da je kitajski predsednik Xi Jinping v svojem prvem javnem nastopu po vnovični zaostritvi odnosov z ZDA po pisanju kitajskih medijev obiskal enega največjih rudnikov in predelovalnih obratov za te ključne surovine za izdelavo tehnoloških naprav.
Se pa po Ropretovih besedah postavlja vprašanje, koliko je Kitajski v interesu spodkopavati lastni posel. Če izpade ameriški trg, izpade precejšen del izvoza, je ponazoril.
Možnosti vidi morda tudi v oteževanju izvoza pametnih telefonov, tablic in računalnikov, ki večinoma še vedno poteka na Kitajskem, a tudi tu je dilema, koliko je to v interesu kitajskega gospodarstva. Zato Ropret misli, da bodo Kitajci možnosti za protiukrepe iskali na kakšnih drugih področjih, kjer sta ZDA in Kitajska tesno medsebojno ekonomsko povezani.
