Stopnja registrirane brezposelnosti je bila februarja pri nas 8,4-odstotna. Mednarodno primerljiva stopnja brezposelnosti je nižja od evropskega povprečja – v Sloveniji znaša 4,4 odstotka. V Evropi sicer prednjačita Nemčija in Češka z zelo nizkim številom brezposelnih. Povpraševanje med delodajalci je po besedah Batičeve pri nas trenutno zelo veliko. Veliko povpraševanja in zaposlovanja je v vseh dejavnostih.

Nekateri pravijo, da je za ovinkom nova gospodarska kriza. Trg dela se na te napovedi očitno še ne ozira.

Glede na povpraševanje delodajalcev po novih sodelavcih za zdaj še ni opaziti ohlajanja, četudi se o njem kar veliko govori. Je pa res, da se trg dela na ekonomska gibanja odzove z zakasnitvijo. Počakajmo in bomo videli. Za zdaj ostajamo optimisti.

Povpraševanja med delodajalci je veliko, pravite. Kdo danes najlažje dobi delo?

Povpraševanje je primerno strukturi našega gospodarstva. Prednjačijo gradbeništvo, logistika, prevozništvo, predelovalna industrija, zelo velike potrebe po kadrih so tudi v zdravstvu, gostinstvu in turizmu.

Nekje ustreznih kadrov primanjkuje, drugje je potencialnih kandidatov zadosti, pa delodajalci vendarle ne najdejo primernih zase. Kaj izveste od ene in kaj od druge strani?

Marsikdaj so odločilni pogoji dela, plačilo, urniki, ne nazadnje tudi odnosi na delovnem mestu, zaradi katerih delovna mesta niso najbolj privlačna. Delodajalci so se začeli odzivati na pritožbe in delajo v smeri izboljševanja delovnih pogojev in klime. Zavedajo se, da je uspeh podjetij odvisen od ljudi, zato vlagajo vanje. V vse zaposlene, ne le v nekaj izstopajočih talentov. Niso plače vse, kar jim lahko ponudijo, oziroma ni (visoka) plača edino, kar privabi nove zaposlene. Obe strani morata delati pri sebi, torej tudi zaposleni in brezposelni. Vseživljenjsko izobraževanje ni le parola, je nujnost. Če želimo biti konkurenčni ne le na trgu dela, pač pa v življenju nasploh, se moramo ves čas prilagajati in usposabljati. Raziskave so sicer pokazale, da smo Slovenci razmeroma nemotivirani za izobraževanja in usposabljanja že malo po 40. letu starosti.

Prihodnost nas bo, hočeš nočeš, stresla iz cone udobja. S transformacijo poklicev in trga dela prihajajo bolj turbulentni časi. Se ljudje tega zavedamo?

Pri napovedovanju prihodnosti smo vselej previdni, tudi delodajalci so v napovedih kompetenc in poklicev prihodnosti oprezni. Ocene, koliko delovnih mest bo spremenjenih zaradi robotizacije, digitalizacije, umetne inteligence itd., so zelo različne. Vprašanje je, ali lahko kdo ta hip zares ustrezno oceni obseg sprememb, ampak zgodile se vsekakor bodo. In zahtevale bodo prilagodljivost.

Omenili sva pomanjkanje ustreznega kadra. Koga zaposlovalci najtežje poiščejo, zaposlijo?

Tako imenovani deficitarni poklici so podobni že vrsto let, kako zagotoviti ustrezne kadre, je velik izziv vse Evrope, ne samo Slovenije. Varilci, vozniki težkih tovornjakov, zidarji, tesarji, kuharji, natakarji, skladiščniki. Njihova vrsta je dolga. Problematiko zavod za zaposlovanje rešuje z usposabljanjem brezposelnih, v zadnjem obdobju pa se vse bolj izvaja zaposlovanje tujcev za te poklice, saj delodajalci potrebujejo kader relativno hitro. Večinoma so to ljudje iz Bosne in Srbije. Ko smo pregledovali podatke, smo ugotovili, da se povpraševanje po deficitarnih poklicih pravzaprav ne umirja, kar je na neki način logično glede na gospodarsko rast. Delodajalci marsikdaj rečejo, da ne razumejo, da je na zavodu toliko brezposelnih – ob koncu aprila jih je bilo slabih 74.000 – in da v tem bazenu ne najdejo ustreznih kandidatov zase. Vendarle, širše gledano, dinamika v tem bazenu je velika, vsak mesec se jih v evidence zavoda prijavi nekaj tisoč in nekaj tisoč tudi zaposli. Lani se je recimo zaposlilo več kot 61.000 brezposelnih. Letos v prvih štirih mesecih več kot 24.000.

Kako pa lahko ocenimo uspeh reševanja deficitarnosti?

Premiki so, čeprav počasni. Poklicno usmerjanje se rahlo preveša v naravoslovne in tehnične poklice. Nekoliko manj uspešni smo pri vajeništvu, ampak tudi na tem področju ne stagniramo. Vsi, šolski sistem in delodajalci, imajo pomembno vlogo, da se združijo in mladim povedo, da mnogi poklici danes še zdaleč niso več taki, kot so bili pred leti. Da so se bistveno posodobili, digitalizirali. Mehanik je recimo v pomembni meri računalniški poznavalec. Kriza v državah, ki imajo dualni izobraževalni sistem, tj. kombinacijo teorije in prakse, je bila bistveno manjša kot pri nas. Učni načrti in težišča izobraževanja so v teh državah, mednje sodi Avstrija, prilagojeni zahtevam gospodarstva, v obratih vajenci opravljajo praktični pouk, diplomanti pišejo naloge v okviru dejavnosti podjetij itd. To naj bo tudi naša smer.

Kaj med delodajalci pretehta odločitev, da nekoga vzamejo v službo – poleg formalne izobrazbe in izkušenj?

Dvakrat na leto povprašamo delodajalce, kaj pri kandidatih najbolj iščejo oziroma kaj pogrešajo. Najpogosteje naštejejo pomanjkanje ustrezne izobrazbe, delovnih izkušenj, poklicno specifično znanje, kar se načeloma da nadomestiti oziroma pridobiti. Kot vse bolj pomembne pa izpostavljajo tako imenovane mehke veščine, odnos do ljudi in dela, sposobnost reševanja težav, timsko delo, organizacijske sposobnosti… Delodajalci marsikoga zaposlijo, četudi na prvi pogled ni videti, da ustreza vsem razpisanim kriterijem, ker ocenijo, da se je pripravljen učiti, da se bo dobro vklopil v ekipo novih sodelavcev. Mehke veščine so potemtakem ključne veščine, ker prevesijo tehtnico. In kar je njihova dodana vrednost, pogosto so prenosljive med poklici.

Kako se glasi vaš ključen nasvet brezposelnim?

Kar naprej se usposabljati, biti v toku s časom. Kdaj tudi spremeniti pričakovanja, prilagoditi se situaciji in okolici. Tudi sama sem na začetku pričakovala drugačno poklicno pot, a sem se vključila tam, kjer je bilo mogoče. Ni mi žal in veliko sem pridobila. Skratka, veliko je odvisno od osebnega angažiranja, entuziazma, pripravljenosti, da nekje začneš. Ko začneš, pa se vselej oprejo nova vrata, nove možnosti.

  
  
Mavricija Batič Zavod RS za zaposlovanje trg dela brezposelnost zaposlovanje