»Pravzaprav ne gre za festival v običajnem pomenu besede, torej za nekaj dni trajajočo predstavitev projektov različnih producentov,« je pred jutrišnjim začetkom Festivala performansa na Novi pošti pojasnil Tibor Mihelič Syed, direktor Slovenskega mladinskega gledališča. »To je dejansko nova produkcija v okviru Nove pošte in pomeni celovito umetniško gesto, ki stereotipne, pogromaške ter odklonilne poglede na sodobno umetnost, na kakršne naletimo v anonimnih spletnih okoljih, jemlje dobesedno in jih skozi umetniške postopke spreminja v umetniška dela.«
Odziv na diskreditacije
»Navdih za projekt je bila lanska delavnica berlinskega artivističnega kolektiva Center za politično lepoto na Novi pošti, ki je tematizirala sovražni govor,« pripomni kuratorka dogodka Urška Brodar. »K sodelovanju smo pritegnili različne performativne umetnike, ki so si za izhodišče vzeli sovražne spletne komentarje anonimnih posameznikov, uperjene proti lanskima nagrajenkama Prešernovega sklada Simoni Semenič in Maji Smrekar.« Spletnim sovražnostim in provokacijam tipa, »ali bo umetnost tudi, če se jaz podelam pred parlament«, so torej poiskali takšno ali drugačno umetniško obliko.
»Gre za odziv na populistično diskreditacijo umetnosti, ki se je zažrla v javni govor že do te mere, da vsaka angažirana predstava naleti na očitke, da to sploh ni umetnost,« pa dodaja kurator projekta Janez Janša, sicer direktor zavoda Maska. »Seveda je vprašanje, ali je to (še) umetnost, vpisano v samo naravo performansa in zelo sem vesel, da je nastal radikalen umetniški dogodek.« Nekateri od performansov bodo trajali več mesecev, vsi pa so tako ali drugače močno vpisani v javni prostor. In čeprav se Festival performansa začenja šele jutri, je v javno okolje že posegel s performativnim projektom Katarine Stegnar#hatebetter – ta poteka na 19 plakatnih mestih v središču Ljubljane in se odziva na temo diskriminacije žensk in protimigrantskega govora; plakat z golo žensko postavo, po kateri segajo počrnele roke, že sproža precej burnih odzivov.
Kontejner in korakanje
Izzivalni bodo tudi drugi prispevki. Tako se bo The Miha Artnak v svojem performansu Prečkanje lotil vprašanja umetniške imunitete, ki ga radi načenjajo tudi spletni komentatorji (»šel bom oropat banko in če me dobijo, bom trdil, da je bil to samo performans«). Odločil se je torej, da v okviru umetniškega dela odkrito prekrši zakon, sicer na rahlo absurden način: »Prečkal bom cesto zunaj označenega prehoda za pešce in videl, kaj bo.« Katja Gorečan in Nika Švab pa sta izhajali iz komentarja, da je treba »umetnike zapreti v pasje bokse«, in se odločili, da s performansom Ljubo doma, kdor ga ima svoj stanovanjski problem rešita tako, da se za nekaj časa nastanita v kontejner pred Novo pošto; vselili se bosta jutri.
Rok Kravanja se bo v projektu Lahko ti podarim samo užitek lotil teme prostitucije, skladno s spletnim komentarjem, da umetniki ne bi smeli dobiti nobene podpore, saj je »umetnost to, da si denar zaslužiš sam«. Kot pojasni Kravanja: »Za igralca, čigar glavno delovno orodje je njegovo telo, je prostitucija pravzaprav logična dokvalifikacija.« Jan Rozman bo v potujočem performansu Desna, leva najprej sam, potem pa še v skupini marširal po mestu v črni maskirni kapi in s tem opozarjal na vzdušje sovražnosti, ki je zavladalo v vse bolj militarizirani družbi. Posebna gostja festivala bo hrvaška umetnica Tajči Čekada s projektom, ki prevprašuje delo performerke.
