Na okrogli mizi, ki jo je v državnem svetu pripravilo Združenje novinarjev in publicistov, so sodelujoči predstavili pritiske na novinarje in medije.
Po mnenju predsednika Združenja novinarjev in publicistov Matevža Tomšiča »stanje v slovenskem medijskem prostoru po prehodu v demokracijo ni rožnato«. Tomšič pritiske loči na individualne in sistemske. Pri slednjih gre za »težnje po omejevanju medijske svobode ali svobode izražanja v imenu sovražnega govora«. Pojasnil je, da to služi izločitvi neprijetnih informacij iz javnega prostora.
Novinar Reporterja Nenad Glücks pa je poudaril predvsem pritiske novinarjev na novinarje in politike na novinarje. Spomnil je na revijo Mag, kjer naj bi novinarji Dela izvajali pritisk na novinarje Maga, zdajšnjega Reporterja. Dodal pa je tudi primere domnevnih pritiskov novinarjev Demokracije na novinarje Reporterja.
»Najhujši problem je samocenzura«
Hkrati pa je predstavil tudi domnevne pritiske stranke SDS na Reporter. Pojasnil je, da lahko pritisk izvaja nekdo, ki lahko vpliva na poslovanje medija. Kritično poročanje desnosredinskih medijev je po Glücksovih besedah za predsednika stranke Janeza Janšo namreč bolj problematično, ker ima potencialni vpliv na volivce.
Novinar RTVS Igor Pirkovič pa je med drugim izpostavil samocenzuro. »Najhujši problem je samocenzura, ko se te to loti, je pa konec,« je povedal. Nalogo medijev vidi v tem, da predstavijo vsa mnenja. »Ljudje niso samo levi, sredinski ali desni, treba je slišati mnenja z vseh strani,« je pojasnil. Dodal je, da pluralnosti v medijih ni.
Nekdanji urednik Dela, ki sedaj poroča za Spletni časopis, Peter Jančič je opozoril, da se premalokrat stopi v bran napadenemu novinarju. Izpostavil pa je tudi, da javnost predvsem ob prihajajočih evropskih volitvah "vidi drug problem - zlizanost politike in medijev". Pojasnil je, da so glavni kandidati političnih strank na tokratnih volitvah iz medijev. Dodal pa je, da se to ne zdi kot nekaj neobičajnega, saj je do tega že prihajalo v preteklosti.
