Letos je rekordnih 136 zahtev, dotikajo pa se trga dela, zdravstvenega, izobraževalnega in davčnega sistema ter poslovnega okolja. V zbornici pričakujejo, da bo vlada do prihodnjega foruma uresničila najpomembnejše. »Obrtniki in podjetniki se moramo držati rokov in obljub, sicer nas naše stranke ne jemljejo resno. To pa pričakujemo tudi od vas,« je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS).
Meh je pohvalil predsednika vlade Marjana Šarca, ki je imenoval državnega sekretarja za malo gospodarstvo, kar je bila ena od najpomembnejših lanskih zahtev. Šarec je predstavnikom malega gospodarstva prek videoposnetka pojasnil, da je vlada omenjenega sekretarja imenovala, ker prepoznava, da je malo gospodarstvo z več kot 117.000 poslovnimi subjekti in več kot 350.000 zaposlenimi hrbtenica gospodarstva, ne le zato, ker je bila to zahteva OZS. Meh je zbranim predstavil 20 najpomembnejših zahtev. Na področju trga dela je med ključnimi zahtevami ustanovitev sklada za odpravnine delavcem, prizadevajo si tudi za ustanovitev paritetnega sklada za gradbeništvo.
Med ključnimi zahtevami tudi sistemska zakonska rešitev za upokojene obrtnike
Med ključnimi zahtevami je tudi sistemska zakonska rešitev, ki bi vsem upokojenim obrtnikom omogočila uživanje celotne pokojnine ob hkratnem opravljanju samostojne dejavnosti. Na področju zdravstvenega sistema pričakujemo drugačno ureditev regresnih zahtevkov zavodov do delodajalcev v primeru nesreče pri delu. Na področju davčnega sistema predlagajo uvedbo znižane stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za mala podjetja, s čimer bi okrepili stabilnost in rast malega gospodarstva ter omogočili odpiranje novih delovnih mest. Zahtevajo spremembo dohodninske lestvice in znižanje prispevkov, s čimer bi se zvišalo neto plačilo delavca. »Za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji pa je treba predvsem odpraviti številne nepotrebne administrativne ovire, ki dušijo slovensko gospodarstvo,« je dejal Meh.
Šarec je v videonagovoru poudaril, da je treba pri pripravi sprememb zakonodaje skupaj iskati rešitve in biti pripravljen sprejemati kompromise. »Če bomo vsi vztrajali le pri svojih parcialnih zahtevah, bomo obstali na mestu in čez 20 let še vedno iskali odgovore na ista vprašanja, a bojim se, da bo takrat prepozno,« je dejal in dodal, da se spremembe ne zgodijo čez noč, a »z vztrajnim prizadevanjem, skupnim naslavljanjem izzivov in iskanjem rešitev skozi dialog stopamo v pravo smer«. Foruma so se udeležili ministri za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, za delo Ksenija Klampfer, za infrastrukturo Alenka Bratušek, za izobraževanje Jernej Pikalo in za javno upravo Rudi Medved ter državna sekretarja z ministrstva za zdravje Tomaž Pliberšek in s finančnega ministrstva Natalija Kovač Jereb.
Počivalšek je med drugim poudaril, da so bili v zadnjega nekaj več kot pol leta narejeni koraki v smeri pomoči gospodarstvu, pri tem pa kot vladni prvi pomemben korak izpostavil razbremenitev regresa. »Naša glavna naloga je skrbeti za stabilno, predvidljivo, konkurenčno okolje,« je še poudaril minister. Klampferjeva je omenila nabor ukrepov, ki jih je ministrstvo pripravilo na področju treh zakonov, pri čemer so poskušali zajeti celotno sliko trga dela. Upoštevali smo tudi demografsko sliko naše države, je dodala in izpostavila, da Slovenija izstopa z slabo delovno aktivnostjo ljudi, starejšimi od 55 let. Slabšo imajo le Grki, je pojasnila.
Bratušek: Avtoprevoznikom vrata vedno odprta
Bratuškova je izpostavila sodelovanje ministrstva z avtoprevozniki in dejala, da so jim vrata vedno odprta. »Na mizi imamo še nekaj odprtih stvari, nekaj pa smo jih tudi že rešili,« je dejala in napovedala, da bodo odprta vprašanja reševali enega za drugim. Finančno ministrstvo po besedah Kovač Jerebova pri davčnih spremembah, ki so še v fazi predlogov, cilja na to, da se stroški dela razbremenijo, da se delo izplača, da se gospodarsko okolje okolje naredi konkurenčno, trg dela pa mednarodno primerljiv. »Pri tem pa mora biti ministrstvo branik javnih financ in branik fiskalnega pravila,« je izpostavila.
Pikalo je skupaj z obrtniki izrazil nezadovoljstvo nad sistemom vajeništva, problem vidi v promociji, zakonodaji in izpeljavi. Kot je poudaril, je treba definirati status vajenca, ob tem pa spomnil, da je vajeništvo odvisno od državnih ali evropskih sredstev oz. da sistem vajeništva ni samovzdržen. Strinja se tudi, da je treba spodbuditi zanimanje za mojstre. »Odprava administrativnih ovir je za nas mantra,« je zbranim dejal minister za javno upravo Rudi Medved in med prednostnimi nalogami omenil prenovo zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Ta je šel danes v javno obravnavo, predlog pa po njegovem zaostruje pogoje za kandidate za člane državne revizijske komisije, pospešuje postopke in uvaja drugo stopnjo pravnega varstva. Napovedal je tudi spremembo zakona o javnem naročanju.
