Rastline med rastjo iz prsti črpajo nujno potrebne hranilne snovi in tako prst sčasoma izgubi hranilno vrednost. Prav tako lončnica preraste lonček in postane utesnjena, zato potrebuje več življenjskega prostora. Posledica pregostih korenin oziroma premajhnega življenjskega prostora je slabša rast, rastlina ne uspeva tako, kot bi si želeli, zaradi poroznosti prsti v lončku tudi voda prehitro odteče.

Pozorni na počasno rast rastlin

Zemlje sobnim rastlinam ni treba zamenjati vsako leto. To so navadno starejše rastline v velikih posodah ali rastline, ki rastejo počasi (palme, oleandri, lovor…). V takem primeru vsako leto odstranimo zgornjo plast prsti (od 3 do 5 centimetrov) in jo zamenjamo s svežo prstjo, ki je obogatena s hranili. Ravno tako velike rastline presajamo bolj poredko (denimo drevo življenja, fikus – benjamin, zamifolija vsaki dve leti), a jim vsakih nekaj let zamenjamo vsaj zgornji sloj zemlje.

Navadno je najboljši čas za presajanje spomladi, za cvetoče rastline pa po cvetenju. Presajamo, ko rastline zapolnijo cvetlični lonec ali slabo rastejo. Če smo v dilemi, kdaj je najbolje presaditi rastline, lahko opravimo tudi preprost preizkus. Rastlino najprej dobro zalijemo in jo pustimo stati eno uro, da se odcedi. Nato jo vzamemo iz lonca, tako da čez površino lončka razpremo prste ene roke, lonec obrnemo in ga rahlo udarimo po dnu. Če rastlina noče iz lonca, si lahko pomagamo z nožem in z njim potegnemo po robovih. Prav tako smo pozorni na počasno rast stebla in listov, kljub temu da rastlino redno gnojimo. Potreba po presajanju se pokaže tudi, če je treba rastlino pogosteje zalivati (prst se hitro posuši, prav tako voda steče skozi lonček).

Izbira zemlje za lončnice

Kakšno prst bomo uporabili, je odvisno od rastlin, ki jih presajamo. V trgovinah imamo na razpolago številne mešanice. Dobra zemlja je iz čiste zemlje ali šote in ne iz recikliranih neznanih ostankov. Zemlja mora biti kvalitetne strukture, da daje dobro oporo rastlinam, mora biti zračna, dobro zadrževati vlago, a ne ostajati mokra. Zaželeno je tudi, da vsebuje organsko snov, glino in hranila. V nekaterih je več šote, v drugih manj, obstajajo tudi take, ki šote ne vsebujejo več (varovanje okolja). Večina mešanic ima dodana gnojila in številne dodatke za izboljšanje zračnosti ali ohranjanje vlažnosti. Med prst lahko vmešamo tudi gnojila z dolgotrajnim delovanjem oziroma kontroliranim sproščanjem. Pri izbiri zemlje moramo vedeti, da ta rastlini daje oporo in hranila, tako da je izbor pravilne prsti zelo pomemben.

Preden se lotimo presajanja lončnic, pripravimo vse potrebno orodje, nove lončke, prst, ne pozabimo na zalivalko, potrebna gnojila. Rastlino, ki jo bomo presadili, dobro zalijemo in pustimo stati eno uro. V tem času lahko pripravimo lončke in jih temeljito umijemo. Glinene lončke že dan prej namočimo v vodo, da ne bodo pozneje rastlinam vzeli vlage. Če uporabljamo glinene lončke, je treba najprej prekriti odcedno luknjo z zdrobljenimi koščki lonca ali opeke. Nato na dno lončka natresemo drenažni material zaradi odtekanja odvečne vode. Plast naj bo debela nekaj centimetrov. V lonec nasujemo malo prsti, vendar le toliko, da še vedno ostane dovolj prostora za rastlino.

Rastlino vzamemo iz lončka tako, da čez površino lonca razpremo prste ene roke, lonec obrnemo in ga rahlo udarimo po dnu. Pregledamo korenine, previdno raztegnemo prepredene in odstranimo poškodovane. Pri tem delu moramo biti previdni, ker se korenine lahko hitro poškodujejo. Zdrave korenine delujejo sveže in so svetle barve. Rastlino postavimo v sredino lončka in jo počasi zasipamo s prstjo. Pazimo, da je posajena tako globoko, kot je rasla pred tem. Lonček večkrat nekoliko potresemo, da se zemlja enakomerno razporedi, nato pa z roko rahlo potlačimo okrog rastline, da zapolnimo vsa prazna mesta. Lonček lahko tudi narahlo udarimo ob mizo, da se prst bolje usede. Rastlino zalijemo z mlačno vodo in postavimo na ustrezno mesto.