Štiridnevno srečanje avtorjev in založnikov z bralci, Slovenski dnevi knjige, je letos s tradicionalnega aprila zamaknjeno v maj, organizatorji v Društvu slovenskih pisateljev namreč računajo, da se bodo s tem izognili večno mokrim stojnicam – razen lani, ko so jih prestavili pod streho, v Atrij Pošte, zunaj pa je sijalo sonce. Knjižni vrvež bodo s Kongresnega in kasneje Mestnega trga tako letos preselili na ploščad pred Moderno galerijo.
»Tudi zaradi omejenih sredstev smo se še aktivneje vključili v projekt Kulturna soseska, ki povezuje med drugim MGLC, Narodno galerijo ter Opero in balet Ljubljana, kjer bodo potekali različni dogodki; poleg tega smo tudi v bližini naše hiše na Tomšičevi. Arhitekturno si želimo loviti linijo z Jakopičevim drevoredom, upamo, da bomo s tem ujeli tudi nekaj sproščenega vzdušja iz Tivolija,« je na nedavni predstavitvi povedala podpredsednica pisateljskega društva Gabriela Babnik; tu bi radi vztrajali vsaj naslednjih pet let.
Dom – fantazma ali privilegij?
Letošnji program je zasnovan na temo Prostori, ki jih zapuščamo. Sprva so razmišljali o tematiki komercialno manj privlačne tišine, a je glede na svetovne migracije osredotočenost na zapuščene prostore smiselna: kaj se zgodi z jezikom, ko gremo na tuje? In kaj z domom – je le še fantazma ali privilegij? »Za zdravnika ali ekonomista je zamenjava prostora vendarle precej drugačna izkušnja kot za pisatelja,« je opozorila. O izkušnji več tisočih piscev, ki so morali zapustiti dom, bo na odru pred MG med drugim pričal sirski pesnik Mohamad Abdul Al Munem.
Programske smernice festivala, ki letos nima programskega odbora, so zasnovali štirje kuratorji. Dimitrij Rupel bo vodil okroglo mizo o vzniku in padcu Nove revije,Svetlana Slapšak je svoje poudarke našla v balkanskem nadrealizmu, in sicer tako v njegovih literarnih kot političnih pramenih; ob Karpu Godini in Goranu Injacu bo tako gostila tudi nekatere bosanske in srbske literarne ustvarjalce. Hana Ostan Ožbolt, kuratorica, pripravlja otvoritev razstave kosovskega vizualnega umetnika Dritona Selmanija, ki bo v svoji stvaritvi povezal okoliške umetniške ustanove. »Dnevi knjige želijo vključevati tudi druge umetniške zvrsti, literaturo pa videti kot del drugih umetnosti,« je ob tem dodala koordinatorica festivala Slađana Vide.
Na svoj račun bodo prišli tudi mlajši bralci, Ana Duša je namreč zanje zasnovala dogodke na temo odraščanja, ki ga zapuščajo. Najmlajši bodo pod drevesom ob pravoslavni cerkvi lahko vsak dan prisluhnili pripovedovanju pravljic, nekoliko starejši pa si bodo lahko ogledali performans Vse po istoimenski knjigi danske avtorice Janne Teller ali sodelovali pri pogovoru Bodo mladi rešili svet?.
