Segrevanje ozračja, vplivi vremenskih obremenitev in prevelika prisotnost ogljikovega dioksida v ozračju so teme, ki se jim je danes nemogoče izogniti. Še posebno na področju agrikulture, ki je zaradi industrializacije panoge eden izmed razlogov za nastalo planetarno škodo. Kaj vse te spremembe pomenijo za ljubiteljske vrtičkarje in tiste, ki svoj sadni in zelenjavni pridelek omejujejo na samooskrbo? Kako močni so dejavniki podnebnih sprememb, ko govorimo o oskrbovanju vrtov, in ali se jim lahko zoperstavimo?
Sprememba ekosistemske ure
Vse pogosteje opažamo, da rastline za našo hišo ravno zaradi dviga temperatur cvetijo prej, kot smo bili vajeni prej. Pa ne samo da cvetijo prej, temveč je njihovo cvetenje v nekaterih primerih postalo nepredvidljivo. Dvig povprečne letne temperature po vsem svetu ne vpliva samo na rastlinski, ampak tudi na živalski svet (ki je seveda zopet povezan z rastlinskim), saj je vse bolj nepredvidljivo obnašanje opraševalcev. Ptice in žuželke danes svoje delo prenašanje peloda često opravijo bodisi prezgodaj bodisi prepozno, na vrtovih pa so se začele pojavljati tudi nove vrste škodljivcev: pršic, bolhačev in ščitkarjev.
Dejavnik, ki je za rast vrtnin še kako pomemben, je količina padavin. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije je povedala: »Spremenjene podnebne razmere na rastline ne vplivajo le neposredno, temveč tudi posredno, saj višje temperature, spremenjen padavinski režim in večja vsebnost CO2 v ozračju vplivajo tudi na procese v tleh in s tem na rodovitnost tal.« V Sloveniji je raznolikost podnebnih razmer na relativno majhnem območju velika, a po mnenju strokovnjakinje ljubiteljsko vrtnarjenje za zdaj še ni ogroženo, v prihodnje pa se bo treba na spremembe prilagoditi.
Možnost prilagoditve
Da se človek ravna tako, kot narekuje narava, ni novost, le realnost, ki jo bo verjetno treba sprejeti. Na vrtu to lahko uresničimo že z omejitvijo uporabe vrtnih orodij, ki se napajajo na bencin. Dokazano je, da bencinska kosilnica v eni uri okolico onesnaži desetkrat bolj, kot to v istem času naredi povprečen avtomobil. Na vrtu je treba zmanjšati tudi porabo vode, kar lahko storimo z nanašanjem zastirke in montažo nadzemnih zbiralnikov deževnice. Ugrinovićeva meni, da se nepredvidljivim razmeram na vrtu lahko izognemo, če gojimo čim več različnih vrtnin. Strokovnjakinja za zelenjadnice pravi: »S pestrostjo kultur zagotovimo, da ne pride do večjih izpadov pridelka.« Že zdaj pa so opazni zgodnejši termini prvih setev in presejanj. S kompostiranjem kuhinjskih in vrtnih odpadkov si ne le zagotovimo hranljivo gnojilo, temveč tudi poskrbimo za zmanjševanje metana v ozračju, plina, ki intenzivno sprošča CO2. Občutno ga zmanjšamo, če se odločimo ob vrtu posaditi drevesa, ki imajo v vročih poletnih dneh tudi funkcijo hlajenja.
Jasno je torej, da ne moremo več dosledno slediti niti setvenim koledarjem, ampak je večkrat bolj zanesljivo, da spremljamo napovedi in poročila, ki so namenjena kmetovalcem, saj je vreme – kljub vsem ukrepom in tudi tehnologiji – pri delu v naravi še vedno ključnega pomena. Ugrinovićevo smo povprašali še, ali so določene rastlinske vrste manj odporne proti podnebnim spremembam: »Omenjene spremembe imajo veliko večji vpliv na trajnice kot na enoletnice. Že izbira trajnic in nato ukrepov pri pridelavi ima dolgoročnejši vpliv. Večina zelenjadnic je enoletnic, poleg tega imajo mnoge v primerjavi z drugimi kulturami razmeroma kratko rastno dobo, zato se lahko ravno ta del rastlinske pridelave hitreje prilagaja.«
