Zelenjavni, sadni, zeliščni, cvetlični, okrasni, atrijski, japonski, evropski, morda komu na pamet pride tudi živalski, vrtovi imajo številne oblike in so zmožni uspevati marsikje, dokler za njih skrbi človeška roka. Ta je še posebnega pomena pri balkonskih vrtovih, kjer rastline zaradi manjšega prostora potrebujejo nekaj več pozornosti, kar pa je zanemarljivo, saj ta tip vrtnarjenja ponuja razne prednosti. Na primer to, da imamo celotno sezono svežo zelenjavo dobesedno na dosegu roke.
Ograjena ploščad – dom za vitamine in minerale
Praktično vsak balkon, ki ima korito, se lahko spremeni v vrt. Zelenjava, ki jo gojimo v njem, je manj izpostavljena škodljivcem, po drugi strani pa zahteva več gnojenja kot na običajnem vrtu. Zlasti v toplejših mesecih je zaželeno, da rastlinam enkrat na teden dodamo organsko gnojilo.
Najbolj enostavna zelenjava za gojenje na balkonu je zelena solata, saj jo preprosto posejemo, res pa je, da ne vzkali, kadar je temperatura zraka višja od 18 stopinj Celzija. Za vzgojo je netežavna tudi mlada čebula, ki je ni treba niti gnojiti. Posadimo jo plitko v zemljo. Vse od aprila do jeseni sadimo rukolo, ki v sušnih mesecih zahteva zalivanje, da ne bi razvila cvetov.
Balkon prenese tudi težo paradižnikov, najbolj prikladni za ta življenjski prostor so češnjevci, saj ne zavzamejo preveč prostora. Njihov sosed naj bo ograjica ali palica, ob katero privežemo liste, sicer pa se s paradižniki začnemo ukvarjati, ko smo prepričani, da se ne bodo več pojavljale nizke temperature, torej raje počakamo do maja.
Oporo namenimo tudi fižolu, vrtnarji za na balkon priporočajo nizke sorte tega hranljivega živila. Največ preglavic lahko balkonskim vrtnarjem povzroča paprika, saj jo je treba redno zalivati in gnojiti, poleg tega pa redko bogato obrodi.
Tudi citrusi in jagodičevje
Če balkonska površina meji že na velikost terase, si lahko privoščimo malenkost večja korita, v katera lahko posadimo jagodičevje. Konec maja bo na primer začel zoreti beli, v začetku junija rdeči, nato pa še črni ribez.
Če želimo ohranjati vitalnost, ne pozabimo na borovnice, katerih pozitivni učinki na naše zdravje so bili večkrat znanstveno dokazani. Tisti, ki so še bolj ambiciozni, si bodo v posodah s premerom najmanj 60 centimetrov ustvarili celo sadovnjak. Dejansko lahko na večjih balkonih srečamo jablano ali hruško, če stanujemo v toplejših predelih dežele, pa tudi figovec.
Bolj sladkosnedi lahko v korita posadijo jagode, na žalost pa ni mogoče pričakovati, da bo sadež enako velik in sočen kot tisti, ki nas bo gledal s sosedovega zemeljskega vrta. Sadike jagod menjamo na tri leta. Tisti, ki kakšen kvadraten meter več premorejo tudi v stanovanju, pa se lahko osredotočijo na vzgojo citrusov. Limonovcu, mandarinovcu in pomarančevcu se prilega posoda, ki je široka in globoka najmanj 45 centimetrov. Čar teh dreves je, da jih ni treba obrezovati, le pozimi jih je treba imeti na toplem. A do takrat je še dolgo.
