Znanstveniki že leta opozarjajo, da je treba za rešitev Velikega koralnega grebena ob obali Queenslanda na severovzhodu Avstralije sprejeti drastične ukrepe. 2300 kilometrov dolg greben, sestavljen iz okoli 2800 manjših ločenih podmorskih koralnih grebenov in kakšnih 600 koralnih otokov, v prvi vrsti ogrožajo podnebne spremembe z dvigom temperatur morja ter beljenje koral. Korale imajo v ohlajenem okolju možnost, da si opomorejo in se povrnejo v zdravo stanje, kar lahko traja desetletja, v nasprotnem primeru, zlasti če korale ostajajo »pod stresom«, jim grozi množično odmiranje.
Podmladka ni več
Vse od začetka 80. let so znanstveniki ugotovili že več deset takšnih masovnih odmiranj, šele pred kratkim pa so v novi študiji dognali, da ti dejavniki obenem onemogočajo nastanek novih koral. Škodljivo beljenje iz leta 2016 in 2017 je namreč sprožilo padec števila novonastalih koral za kar 89 odstotkov. »Mrtve korale ne morejo proizvesti podmladka,« je v nestrokovnem jeziku težavo opisal Terry Hughes, profesor na univerzi Jamesa Cooka v Queenslandu in vodja raziskave, objavljene v zborniku Nature. Po navedbah soavtorja študije Andrewa Bairda takšnega padca v številu koral niso pričakovali. »Novonastale korale oziroma podmladek imajo zmožnost premagovanja velikih razdalj, zato lahko ob odmrtju enega grebena odrasle korale z drugega zagotovijo zadostno število novih,« o reproduktivnih zmožnostih koral ter s tem samoobnove grebena pove Baird. A ker je beljenje pred tremi leti škodovalo kar 1500 kilometrom grebena, je stanje zdaj katastrofalno. »Trenutna stopnja umrljivosti je takšna, da za obnovo grebena ni ostalo nič več koral,« je potožil.
Škoda vendarle ni nepopravljiva – če v naslednjih desetih letih ne bo novega beljenja koral, si bo greben opomogel, a je to po mnenju strokovnjakov skoraj nepredstavljivo. »Prišli smo do točke, kjer na lokalni ravni ne moremo storiti nič več, potrebne so korenite spremembe, ki bodo zmanjšale vplive podnebnih sprememb,« je odločen Baird. Znanstveniki so si tukaj enotni – za reševanje Velikega koralnega grebena je nujna omejitev globalnega segrevanja na največ dve stopinji Celzija.
Onesnaževanje in bodičaste zvezde
Veliki koralni greben se poleg odmiranja koral, ki zagotavljajo habitat in zaščito za ribe ter drug morski živelj, srečuje še z drugimi ekološkimi težavami, kot sta onesnaževanje in širjenje bodičastih morskih zvezd, ki na nekaterih območjih grebena predstavljajo najhujšega naravnega sovražnika koral. Stanje grebena po večjih poplavah na severovzhodu države poslabšajo poplavne vode iz rek, polne dušika, fosforja in pesticidov. Konec februarja letos je javnost razburil načrt Agencije za morski park grebena (GBRMPA), ki naj bi na koralni greben odvrgla milijon ton blata, mulja oziroma gmote usedlin, posledic odplak in industrijskih odpadkov lokalnih pristanišč. Strokovnjaki so odločitev opisali kot še enega od »žebljev v krsti« grebena, saj naj bi mulj deloval kot odeja prek koral in bi jih tako (za)dušil. Čim dlje od obale bodo odpeljali odplake, tem manj bodo škodile priobalnemu podmorskemu ekosistemu.
Koralni grebeni predstavljajo le odstotek svetovnih oceanov, a so dom kar 25 odstotkom morskega življenja. Veliki koralni greben je največji živi ekosistem na našem planetu, od leta 1981 je na Unescovem seznamu zaščitene svetovne dediščine, CNN pa ga je celo imenoval za eno od sedmih naravnih čudes sveta.
