To lahko ima seveda hude posledice. Zaradi izbruha ošpic so pred kratkim v New Yorku že razglasili izredne razmere. Kdor ne bo mogel dokazati, da je cepljen ali da je že prebolel ošpice, bo morali plačati tisoč dolarjev kazni. ZDA so leta 2000 uradno razglasile, da so ošpice praktično izkoreninjene, a zaradi zmanjšanja precepljenosti je bolezen znova izbruhnila. Tudi v Severni Makedoniji so pred dnevi uradno razglasili epidemijo ošpic in hkrati prepovedali obiske v bolnišnicah ter znižali starostno mejo za cepljenje otrok z enega leta na šest mesecev. Podobno je bilo tudi v Celovcu, navaja novinarka Meta Černoga v novi številki Nedeljskega dnevnika.

Pred svetovnim tednom cepljenja, ki poteka od 24. do 30. aprila 2019, so strokovnjakinje s področij javnega zdravja in pediatrije poudarile, da so cepiva varna in učinkovita, a se zaradi nasprotovanja cepljenju tudi v razvitem svetu ponovno pojavljajo hitro nalezljive bolezni, ki so že nekaj desetletij veljale za praktično izkoreninjene. S cepljenji, ki vsako leto rešijo več kot tri milijone življenj po vsem svetu in s katerimi lahko preprečimo skoraj 30 bolezni, nam je uspelo izkoreniniti marsikatero hudo nalezljivo bolezen, kot so črne koze, davica, otroška paraliza in druge.

Izr. prof. dr. Nataša Bratina, predsednica upravnega odbora združenja za pediatrijo pri slovenskem zdravniškem društvu, je opozorila, da bi se starši morali zavedati, da cepljenje za posameznika pomeni varnost pred boleznimi, ki jih trenutno skoraj ne poznamo več, kot sta tetanus, poliomielitis. Le skupinsko cepljenje pomeni varnost za tiste posameznike, ki se ne morejo cepiti, ker imajo morda imunsko pomanjkljivost, progresivno nevrološko obolenje ali so v aktivni fazi zdravljenja rakavega obolenja oziroma imunosupresivno terapijo prejemajo iz drugih razlogov. Za te bi okužba lahko pomenila usodno klinično sliko, ki se lahko kljub pomoči moderne medicine konča smrtno.

Epidemiologinja prim. dr. Alenka Trop Skaza iz območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Celju poudarja, da nalezljive bolezni ne izbirajo glede na starost, spol, raso in veroizpoved, saj ne poznajo meja. Njihovo širjenje cepljenje ustavi na najboljši mogoč način. Lahko si ga predstavljamo kot velik dežnik, ki pred dežjem ne ščiti le enega posameznika, ampak tudi tiste, ki jih dežnik doseže, je ponazorila.

Po besedah upokojene pediatrinje prim. Jasne Čuk Rupnik je širjenje lažnih in strašljivih vsebin prepričanih borcev proti cepljenju zelo neodgovorno ravnanje. Kužne bolezni danes izginjajo prav zaradi cepljenja, tega izjemno uspešnega in varnega posega: »Nekateri starši se poglabljajo v raziskovanje sicer mogočih, a izjemno redkih negativnih učinkov cepljenj. Skrbijo jih sestavine cepiva, vpliv na možgane in imunski sistem, vročina, alergije in še. Ne poglobijo pa se v raziskovanje resnosti obolenj, proti katerim cepiva delujejo. Nekateri ostanejo ujeti v strahove, ki s cepljenjem nimajo nobene vzročne zveze, in so le stvar njihovih umišljenih povezav. Informacije iščejo na spletnih forumih, ki pa so preplavljeni z lažnimi in strašljivimi vsebinami 'prepričanih borcev proti cepljenju'. Takšno početje pa je zelo neodgovorno,« je dejala Čuk-Rupnikova.

Jedli bomo le še »zdrave« rogljičke

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako smo dobili najstrožja pravila na svetu za bolj varna živila, kaj predvideva novi predlog zakonodaje za zmanjšanje števila prometnih nesreč, kaj je v intervjuju povedal trener košarkarjev Sixta Primorske Jurica Golemac, kakšne meritve vse delajo na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in kako so v Šentjerneju počastili svojega rojaka Janeza Goriška, konstruktorja smučarskih skakalnic – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.