Predsednik Borut Pahor že od posebnega poročila za državni zbor leta 2016 govori o nujnosti posodobitve celotnega nacionalnega varnostnega sistema. Očitno ga nihče ne sliši oziroma do sedaj ni nihče naredil nič konkretnega, besede pa so očitno premalo. Spregovoril je o zakonu o sistemskem financiranju nacionalne varnosti, čeprav so to številni slišali le kot sistemsko financiranje vojske, ne pa tudi o drugih. A je tudi v tem morda problem: da vojaki čuvajo svoje vrtičke, kot da so zlati, na naše (državo) pozabljajo; vrhovni poveljnik, minister in načelnica pa govorijo o tem, da so vzroki za slabe ocene pripravljenosti finančne in kadrovske težave, kriva je metodologija ocenjevanja in še marsikaj, ampak bodimo resni: ali je mogoče, da so vsega krivi le zunanji dejavniki?
Slovenska vojska (SV) trenutno (tako je bilo pred dnevi) šteje 6562 vojakov stalne sestave in 768 pogodbene rezerve. Od tega je v stalni sestavi 2530 vojakov, 3014 častnikov in podčastnikov, preostalo so vojaški uslužbenci in civilne osebe. Največji upad v strukturi ni pri častnikih, ampak vojakih. Tako je bilo v SV leta 2011 vseh skupaj 7600 zaposlenih, od tega 3340 vojakov (2015 – 3071), 3150 častnikov, štiri leta pozneje pa 3021. Podatek je zgovoren in govori o zmanjšanju števila vojakov v osmih letih za 810. Še slabše je z rezervno sestavo. Še leta 2011 je bilo v pogodbeni rezervi 1621 pripadnikov, leta 2015 samo še 731, trenutno jih je 768.
Skratka, res dokaj skromna sila, še posebno, ker je od tistih treh tisoč častnikov in podčastnikov aktivne sestave vsaj polovica takih, ki so bližje birokratskim uradnikom kot vojakom. Vseeno moramo priznati, da SV dosega na posameznih področjih izjemno dobre rezultate. Pa naj gre za sodelovanje v sklopu misij v tujini, vse naloge helikopterskih enot in morda kar spregledano šolo usmerjevalcev ognja iz zraka, naše gorske šole in še bi lahko naštevali. Ampak ironično se sliši, ko minister in načelnica izpostavljata predvsem dosežke na taktični ravni enot, ne govorita pa o strateškem delu. Ali drugače povedano, v podjetju imate lahko še tako dobre delavce in stroje, če bo vodstvo neučinkovito in ne bo obvladalo svojega dela ali pa bo proizvodnja povsem zgrešena, bo tako podjetje, po vojaško rečeno, dobilo nezadostno oceno.
Ob opozarjanju na pomanjkljivosti v sistemu obrambe je Iztok Podbregar, ki je bil v preteklosti direktor Sove, pred tem pa tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske, ravno v Nedeljskem dnevniku konkretno predlagal, da bi lahko predsednik države kot vrhovni poveljnik obrambnih sil RS ustanovil delovno skupino strokovnjakov, ki bi v doglednem času pripravila belo knjigo nove organiziranosti: »Nimamo definiranih mej med poklicnim in profesionalnim ter prostovoljnim in profesionalnim. Za določene vrste reševanja imamo odlične profesionalne prostovoljce (na primer gorsko reševanje), postavlja pa se vprašanje, do kod lahko prostovoljca izpostaviš nevarnosti, kje je meja, ko mora to urediti poklicni profesionalec (na primer dekontaminacija bioloških in kemijskih agensov). Slovenija potrebuje skupno oboroženo silo, selekcionirano iz najboljših kadrov iz vseh subjektov nacionalne varnosti, ki bo optimalno odzivna, odlično opremljena in izurjena za vse negotovosti ter bo zagotavljala varnost državi,« pravi Podbregar.
Ne pa tako kot sedaj. Ko ves čas govorimo o vojakih, njihovih plačah, oborožitvi, denarju, se držimo obstoječe oblike vojske kot pijanec plota in prisegamo na njeno vsemogočnost. Ko nekaj zaškriplje, pa morajo situacijo reševati gasilci, obveščevalna služba in Pop TV (afera s hrvaškim prisluškovanjem). Vojska pa razmišlja o beli knjigi razvoja in vsako leto joka, da ima premalo sredstev in pripadnikov. Ob tem njihovi izurjeni vojaki po 45. letu starosti še za stražarje pri vratih vojašnice niso več dobri…
Sredi morja si le majhna pikica
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kakšne so možnosti, da mlada družina pride do svojega stanovanja, kaj vse je doživela popotnica Jasna Tuta na jadranju po številnih morjih, kako so ustanavljali novogoriško igralnico, katere knjige lahko na elektronskih bralnikih beremo v slovenščini – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
