Po desetih letih od prvega predloga družinskega zakonika smo z današnjim dnem tudi v praksi dobili sodobnejšo ureditev družinskih razmerij. Novi družinski zakonik uvaja številne ukrepe, ki jih zakonodaja doslej ni poznala, reševanje nekaterih zadev pa prenaša na sodišča in notarje. Preverili smo, kje in kako bodo državljani poslej urejali razveze, skrbništvo in rejništvo ter kako dobro so na nove naloge pripravljene pristojne institucije.
Hitreje do razveze
Razveza zakonske zveze po novem ne bo več nujno pomenila dolgotrajnega procesa na sodišču. V primeru, da se bosta zakonca odločila za sporazumno razvezo in ne bosta imela skupnih mladoletnih otrok, bosta lahko vsa vprašanja razveze rešila kar pri notarju. Notar Bojan Podgoršek je pojasnil, da bosta zakonca v takem primeru pri notarju sklenila sporazum o delitvi skupnega premoženja, ki bo hkrati pomenil tudi razvezo.
Pomembna novost, ki jo bo po novem mogoče urejati v notarskih pisarnah, je tudi možnost sklenitve predporočne pogodbe. »Do zdaj je veljalo, da je premoženje, ki je ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje. Druge možnosti ni bilo. Po novem pa bodo lahko zakonci vzpostavili ločeno premoženje, in sicer po načelu, kar zaslužim jaz, je moje, kar zaslužiš ti, je tvoje. To bodo lahko storili pred poroko ali po njej,« je dejal Podgoršek. Gneče v notarskih pisarnah še ne gre pričakovati, vendar pa so notarji že pred uveljavitvijo družinskega zakonika zaznali zanimanje ljudi za predporočne pogodbe.
Koristi otroka v rokah sodišč
Sodišča so od centrov za socialno delo prevzela odločanje o vseh začasnih in trajnejših ukrepih za varstvo koristi otrok, kot so odvzemi otrok, postavitve skrbnikov, namestitve v rejništvo, posvojitve in namestitve mladoletnikov v zavode. »Centri za socialno delo ne odločajo več o ukrepih za varstvo koristi otrok. Lahko pa odvzamejo otroka v nujnih primerih, ko je otrok zaradi izjemnih okoliščin tako hudo ogrožen, da je treba takoj poskrbeti za njegovo varstvo,« so nam povedali na vrhovnem sodišču.
Družinski zakonik tudi na področju skrbništva uvaja nekatere povsem nove ukrepe, na primer podelitev starševske skrbi sorodniku. Ta možnost se nanaša na primere, ko otrok nima živih staršev in lahko sodišče starševsko skrb podeli sorodniku – če presodi, da je to otroku v korist, če je sorodnik pripravljen prevzeti skrb za otroka in izpolnjuje pogoje za posvojitev otroka. Predviden je tudi nov ukrep, imenovan omejitev starševske skrbi, ki omogoča, da center za socialno delo vzpostavi začasni nadzor nad izvajanjem starševske skrbi.
Premalo sodnikov in izvedencev
Eden od glavnih izzivov implementacije novega družinskega zakonika bo gotovo kadrovski. V prvi fazi bodo na novo zaposlili šest sodnikov na večjih okrožnih sodiščih, odobrili pa bodo tudi skupaj 36 dodatnih mest za sodno osebje.
Sodstvo in zbornica kliničnih psihologov že več let opozarjata tudi na izjemno pomanjkanje sodnih izvedencev s področja otroške psihiatrije in klinične psihologije, zaradi novega družinskega zakonika pa se bo potreba po njih verjetno še povečala. »Izvedencev za to področje je bilo leta 2018 formalno 21, vendar je analiza pokazala, da jih je delo iz različnih razlogov sprejemalo le deset. Od 168 zadev, ki so bile odstopljene izvedencem klinične psihologije, jih je polovica, večinoma zaradi prezasedenosti, vrnila spise izvedenskega mnenja,« so opozorili na vrhovnem sodišču. Ocenili so, da bi potrebovali še vsaj deset aktivnih izvedencev s področja klinične psihologije.
