Od srede aprila, ko je v veljavo stopil novi družinski zakonik, do danes so slovenski notarji opravili 87 sporazumnih razvez in 74 tako imenovanih predporočnih pogodb ali pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema. Na Notarski zbornici Slovenije so z dosedanjim odzivom državljanov zadovoljni. »Če upoštevamo, da večina ljudi še vedno ni seznanjena s tem, da lahko po novem to storijo hitreje, enostavneje in brez obiska sodišča, so te številke zelo visoke,« je dejala predsednica zbornice Sonja Kralj.
»Predporočno« pogodbo lahko sklenejo kadar koli
Vse od uveljavitve družinskega zakonika imajo pari možnost, da s sklenitvijo pogodbe svoja premoženjskopravna razmerja uredijo drugače od zakonitega premoženjskega režima, po katerem se premoženje deli na polovico. Kraljeva ob tem opozarja, da lahko pogodbo, kljub laičnemu poimenovanju »predporočna« pogodba, pari sklenejo kadar koli – bodisi pred sklenitvijo bodisi v času trajanja zakonske zveze. »Seveda to velja tudi za partnerje v zunajzakonski partnerski skupnosti in istospolne partnerje v partnerski zvezi ali nesklenjeni partnerski zvezi,« je poudarila.
Po novem lahko zakonci, ki se sporazumejo o delitvi premoženja in nimajo skupnih mladoletnih otrok, pri notarju uredijo tudi razvezo zakonske zveze. Novi pristojnosti notarjev sta še notarski zapis vnaprej izražene volje staršev za primer smrti ali dolgoročne nezmožnosti izvajanja starševskih skrbi o tem, kdo naj v takem primeru prevzame skrb za njihove otroke, ter notarski zapis dogovora o vračanju daril med zakoncema ob razvezi zakonske zveze.
Notarji bi prevzeli še zapuščine
Poleg sklepanja tako imenovanih predporočnih pogodb in urejanja sporazumnih razvez, ki so jih notarji že prevzeli od sodišč, se v notarski zbornici zavzemajo tudi za prenos pristojnosti za izvedbo zapuščinskih postopkov, v katerih ni spora med dediči. »Nesmiselno je, da nesporne zapuščinske zadeve obravnavajo sodišča. Gre za čiste nepravdne postopke, kjer sodno odločanje sploh ni potrebno,« je poudarila Kraljeva. V večini evropskih držav, ki imajo enak sistem notariata kot Slovenija, je ta pristojnost po njenih besedah že prenesena na notarje.
Argumenti zbornice za spremembo so v tem primeru enaki, kot so bili ob prenosu pristojnosti za razveze. Razbremenili bi sodišča in poenostavili postopke za državljane. To po besedah Kraljeve potrjujejo izkušnje iz tujine, na primer iz sosednje Hrvaške, kjer so takšno ureditev uvedli pred nekaj leti. »Učinkovitost reševanja drugih zadev na sodiščih se je po prenosu pristojnosti za izvedbo zapuščinskih postopkov na notarje povečala za 40 odstotkov,« je povedala Kraljeva. »Konkretno poznam primer varaždinskega sodišča, kjer so izračunali, da sta se takoj po prenosu teh pristojnosti na notarje sprostila 2,5 sodnika. Na večjih sodiščih je bil seveda vpliv sorazmerno večji.«
Urejanje zapuščinskih postopkov pri notarjih je po besedah Kraljeve bolj prijazno tudi za uporabnike. »Pri notarju se lahko dogovoriš za termin ali ga po potrebi preložiš. Poleg tega lahko na enem mestu urediš še druga razmerja med dediči, ki jih sodišča ne urejajo, na primer razdružitev premoženja,« je naštela in dodala, da se na zbornici zavzemajo tudi za to, da bi pristojbine v primeru prenosa pristojnosti na notarje za uporabnike ostale enake, kot so bile doslej na sodiščih.
Zoženje kroga zakonitih dedičev?
Da bi notarje pooblastili za vodenje zapuščinskih postopkov, bi morali spremeniti zakon o dedovanju. Ta bi bil tudi sicer po besedah Kraljeve potreben osvežitve. »V Sloveniji imamo zakon o dedovanju še iz leta 1976, ko je bilo razumevanje lastnine drugačno. Sledile so sicer štiri novele zakona, a brez bistvenih sprememb,« je dejala.
Spremembe bi bile po njenih besedah med drugim potrebne na področju podjetniškega premoženja. »Nesprejemljivo je, da je treba po smrti podjetnika več mesecev čakati na zapuščinski postopek,« je opozorila. Poleg tega bi morali razmisliti, ali bi bilo smiselno zožiti krog zakonitih dedičev in ali bi bilo treba v postopkih dedovanja, kadar gre za pare brez skupnih otrok, bolj zaščititi zakonca. »V takih primerih danes pridejo na vrsto drugi dediči,« je opozorila Kraljeva.
